Naš novi specialist oftalmologije Vito Gregorčič prejel prestižno nagrado Alan Ridgway Diploma. Čestitamo!

08/06/2026

Ta dosežek je gotovo tudi odraz visokega nivoja slovenske oftalmologije, ki je povsem primerljiv z najbolj razvitimi državami, pravi oftalmolog šempetrske bolnišnice Vito Gregorčič.

Vito Gregorčič, dr. med., spec. oftalmologije, doživeli ste lepo prelomnico na vaši zdravniški poti. V Berlinu ste se udeležili evropskega specialističnega izpita iz oftalmologije v organizaciji European Board of Ophthalmology (EBO) in pokazal izjemno znanje. Dosegli ste najboljši rezultat na pisnem delu izpita in s tem osvojili nagrado Alan Ridgway Diploma. Poleg tega ste v kombinaciji z ustnim delom dosegli drugo mesto. Povejte nam, kako je izpit potekal?
Izpit je tokrat prvič potekal v Berlinu, do sedaj je bil vedno organiziran v Parizu. Udeležilo se ga je 255 kandidatov iz 25 držav. Približno petina jih je bila že specialistov, preostali pa smo bili specializanti. Kot vedno je bil razdeljen na dva dela, pisni del s 180 vprašanji in nato istega dne še ustni, ki je zajemal 8 kliničnih primerov iz različnih subspecialističnih področij. Organizacija je potekala brez zapletov. S kolegi smo se po izpitu šalili, da so Nemci ponovno potrdili stereotip o redu in disciplini.

Kako sami gledate na ta dosežek?
Rezultata sem se zelo razveselil. Prejel sem tudi veliko zelo lepih in iskrenih čestitk s strani kolegov, mentorjev in sodelavcev, kar mi ogromno pomeni. V pripravo sem vložil veliko časa, vendar je ta dosežek gotovo tudi odraz visokega nivoja slovenske oftalmologije, ki je povsem primerljiv z najbolj razvitimi državami. Omeniti velja, da sem že četrti Slovenec, ki je dosegel prvo mesto v eni izmed obeh kategorij izpita. Zadnja oftalmologinja, ki je dosegla prvo mesto na pisnem delu, je bila dr. Katja Matović, izjemna specialistka z Očesne klinike, ki je uvodni del specializacije prav tako opravila na našem oddelku. Naše sestre in zdravniki jo imajo še vedno v zelo lepem spominu.

Je izpit obvezen za naše specializante?
Izpit za slovenske specializante ni obvezen, vendar se nas večina odloči, da ga opravi. V tem primeru nam ostane samo ustni del slovenskega specialističnega izpita. V številnih državah pa evropski izpit že velja kot zaključni izpit - na primer v Švici, Španiji in na Poljskem. Kolegi iz teh držav so se na podelitvi že veselili zaključka specializacije.

Vaša družina je močno povezana z oftalmologijo. Oče Bogdan je oftalmolog, mama Marija oftalmologinja, zdaj pa ste to postali še vi. Sta vas starša navdušila za to področje ali so vas oči že od nekdaj fascinirale?
Težko bi trdil, da njun poklic ni vplival na mojo odločitev. Sem pa skoraj cel študij na vprašanje, kaj bom specializiral, odgovarjal z: “Vem samo, da ne bom oftalmolog”. Bolj zadržano sem na to vprašanje začel odgovarjati šele po vajah iz oftalmologije na Očesni kliniki. Takrat me je področje začelo vedno bolj zanimati. Sprva je to pri starših povzročilo kar nekaj pomislekov, vendar sta me potem seveda podprla pri odločitvi.

Kaj vas kot oftalmologa najbolj izpolnjuje? Omenili ste, da obstajajo subspecialistična področja celo za tako majhen organ kot je oko, katero izmed njih vas najbolj zanima?
Spomnim se nonine sestre, ki se mi je nekoč potožila, da ne mara hoditi od enega do drugega specialista. Najraje je imela svojega družinskega zdravnika, ki jo je “poštimal od glave do pet”. Tega, da imamo v oftalmologiji več področij, ki se ukvarjajo z mrežnico - približno 0,3 mm debelim očesnim slojem - si ji sploh nisem drznil omenit. Najbolj me zanima znotrajočesna kirurgija in zdravljenje mrežničnih obolenj. Glede tega, kaj me najbolj izpolnjuje pri delu, pa opažam, da sem po službi najboljše volje po delu v ambulanti, ko imam največ stika z ljudmi.

Kaj pa vaš prosti čas? S čim se radi ukvarjate, kako se najlažje umirite in odklopite?
Veliko prostega časa posvetim športu. Zadnjih nekaj let predvsem teku, poleti pa si skušam vzeti tudi nekaj časa za windsurfanje. Rad se ukvarjam z glasbo. Med študijem sem pel v zboru, sedaj pa se raje usedem za klavir. Veliko časa namenim tudi branju. Ob koncu prejšnjega leta sem si zadal cilj, da bi prebral kakšen roman več in kakšno oftalmološko knjigo manj, vendar mi noben od teh ciljev ne uspeva. Za sprostitev pa se rad odpravim na sprehod v naravo ali pa pogledam dober film.

Oftalmologijo ljudje pogosto zamenjujejo z nekaterimi drugimi poklici. Nam lahko pojasnite, kakšna je razlika med oftalmologom, optikom, okulistom, optometristom…
Oftalmolog in okulist sta sopomenki za očesnega zdravnika – prvi izraz je grškega, drugi latinskega izvora. Optometrist je strokovnjak za vid, ki ocenjuje vidno funkcijo in svetuje pri predpisu očal ter kontaktnih leč. Optik pa je strokovnjak, ki izdeluje očala. V tujini obstaja še poklic ortoptika, ki sodeluje z oftalmologom pri obravnavi bolnikov s škiljenjem.

Kaj lahko naredimo sami za ohranjanje dobrega vida?
Tveganje za najpogostejše očesne bolezni lahko zmanjšamo z zdravo prehrano in zadostno količino gibanja. Prehranski dodatki za dober vid pri zdravih ljudeh niso potrebni. Oftalmologi poudarjamo tudi uporabo zaščitnih očal pri košnji, delu z gradbenimi stroji in orodji ter pri drugih nevarnih opravilih. Omenil bi še zaščito pred intenzivnimi viri svetlobe. Nedavno so kolegi na Očesni kliniki obravnavali več bolnikov z okvaro mrežnice zaradi solarne joge - meditativne tehnike, pri kateri ljudje dalj časa gledajo naravnost v sonce.

In elektronske naprave, brez katerih si danes težko predstavljamo vsakdanje življenja?
O bližinskem gledanju obstaja veliko mitov, ki jih pogosto slišimo v ambulantah. Uporaba tablic ali računalnikov se bistveno ne razlikuje od branja knjige na enaki razdalji. Problematična pa je lahko pri otrocih, saj jim omogoča dostop do vsebin, ki jih lahko zabavajo več ur, medtem ko se knjig običajno naveličajo bistveno hitreje. Obstajajo dokazi, da intenzivno bližinsko delo prispeva k napredovanju kratkovidnosti, zato obstajajo priporočila glede časa, ki ga otroci različnih starosti lahko preživijo pred zasloni. Pri odraslih pa uporaba elektronskih naprav ne kvari vida. Odsvetujemo predvsem večerno uporabo, saj modra svetloba z ekranov moti naš nočno-dnevni ritem.

Vaš nasvet ljudem, ki razmišljajo o operaciji za odpravo dioptrije? Kaj menite o tem, da gredo poseg opraviti v tujino?
Ti posegi niso kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato jih v javnih ustanovah ne izvajamo. Če ocenim, da je pacient primeren kandidat, mu svetujem pregled pri ponudniku teh storitev. Zaradi intenzivnega oglaševanja se nekateri pacienti odločajo za poseg v tujini, predvsem na Hrvaškem. Vendar slovenski refraktivni oftalmologi posege izvajajo na zelo visoki ravni in po primerljivih cenah. Če bi se za poseg odločal sam, se zagotovo ne bi odpravil v tujino.

Galerija