Uvedli smo angiografijo s plinom, CO₂ - tehnologijo, ki je odlična rešitev za bolnike s slabšo ledvično funkcijo ter bolnike z alergijo na jod

29/06/2026

V Splošni bolnišnici dr. Franca Deganca Nova Gorica smo v klinično prakso uvedli angiografijo s plinom, CO₂ - tehnologijo, ki je odlična rešitev za bolnike s slabšo ledvično funkcijo ter bolnike z alergijo na jod. Angiografije in znotrajžilne interventne posege s pomočjo plina, s CO₂ Angiodroid tehnologijo, je začel izvajati interventni radiolog asist. dr. Matjaž Vrtovec. Gre za avtomatiziran, nadzorovan sistem za aplikacijo plina CO₂ v ožilje. Tehnologija dopolnjuje, pogosto pa v celoti nadomešča jodno kontrastno sredstvo pri slikanju ožilja in znotrajžilnih posegih.

»Naj najprej, za boljše razumevanje, na hitro obnovimo princip rentgenskega prikaza ožilja - klasične angiografije ali venografije (seveda enak princip velja tudi pri koronarografijah in ostalih invazivnih slikanjih in posegih na ožilju). Zadeva gre takole: neposredno  v arterijo ali veno, ki jo želimo prikazati, vbrizgamo jodno kontrastno sredstvo. Slednje se nemudoma premeša s pritekajočo krvjo in spremeni rentgenske lastnosti krvi. To pravzaprav pomeni, da s kontrastom pomešana kri absorbira rentgenske žarke močneje, kot bi jih sicer, in seveda močneje kot okoliška tkiva. Zaradi te razlike v absorpciji rentgenskih žarkov so s kontrastom obarvane žile jasno vidne na rentgenski sliki ali fluoroskopskem ojačevalniku. Ta princip pravzaprav omogoča natančno oceno lumna (in do neke mere, posredno, tudi stene žil) ter posledično tudi izvedbo znotrajžilnega posega,« razloži interventni radiolog asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., spec. radiologije, EBIR, EFWH,  in nadaljuje:

»A kontrastno sredstvo na bazi joda je do neke mere nefrotoksično. To pomeni, da še posebej pri pacientu, ki že ima okvarjeno ledvično funkcijo, z dodajanjem kontrastnega sredstva lahko kritično obremenimo ledvice. Četudi gre za preiskavo ali poseg, ki je absolutno indiciran ali celo nujen - ledvična funkcija se zaradi obremenitve s kontrastnim sredstvom lahko precej poslabša. Daljši, zahtevnejši kot je poseg, večji kot je ob tem porabljeni volumen kontrastnega sredstva, večji je negativni učinek. Lahko se zgodi, da (sicer pravilno indiciran ali celo nujen znotrajžilni poseg) zaradi jodnega kontrastnega sredstva tudi riše ločnico med še delujočo ledvico in potrebo po dializi.«

»Rešitev za ledvične bolnike je v uporabi CO₂ tehnologije, ki smo jo nedavno začeli izvajati v šempetrski bolnišnici in s katero ti pacienti pomembno pridobijo. Rentgenski prikaz ožilja in poseg namreč opravimo brez uporabe jodnega kontrastnega sredstva. Uporaba jodnega kontrasta je lahko še bolj problematična pri  pacientih z znano alergijo na jod. Pred nujno preiskavo, pri kateri bi potrebovali jodno kontrastno sredstvo, so do sedaj ti pacienti  potrebovali medikamentozno predpripravo, da bi tako preprečili alergijsko reakcijo ali jo zmanjšali do te mere, da ne bi bila ogrožajoča. Vsako tako preiskavo je bilo potrebno izvajati pod posebnim nadzorom. Ob radiologu, ki je izvajal preiskavo, je bil prisoten tudi anesteziolog, ki je pacienta vodil med posegom in posredoval, če je vseeno prišlo do alergične reakcije.«

»S CO₂ tehnologijo je možno opraviti slikovno diagnostiko in posege na ožilju s pomočjo plina CO₂, ki je nealergen, in tudi za ledvice neškodljiv. To je plin, ki nastaja pri procesih celičnega življenja in dihanja. Normalno ga izločamo preko pljuč. In v telesu za seboj ne pusti ničesar. Seveda so z uporabo CO₂ povezane tudi nekatere nevarnosti, ki jih mora operater poznati in  predvideti, oziroma se jim izogniti s pravilno tehniko – in uporabo prilagoditi pacientovemu stanju in komorbidnosti. Prva od njih je možnost plinske embolije: če bi se vbrizgala prevelika količina CO₂ naenkrat, se lahko plin združi v plinski mehur in fizično blokira pretok krvi v žilnem segmentu. To lahko povzroči prehodno ishemijo okončin ali organov.«

»CO₂ je nevrotoksičen in lahko moti krvno-možgansko pregrado. Zaradi tega se CO₂ strogo in v nobenem primeru ne uporablja nad diafragmo (na primer za slikanje možganskega ožilja ali torakalne aorte). Nikakor in v nobenem primeru se CO₂ ne uporablja pri koronarografijah. Nenamerni refluks v možganske žile lahko povzroči epileptične napade, kapi ali izgubo zavesti; nenamerni refluks v koronarne arterije pa miokardno ishemijo in srčni zastoj. Ker se ves ogljikov dioksid izloči iz telesa skozi pljuča, lahko prekomerno kopičenje v pljučnem sistemu povzroči začasno pljučno hipertenzijo, kar lahko vodi do desaturacije, bradikardije ali nizkega krvnega tlaka. Dobro poznavanje tehnologije in načina uporabe CO₂ je zato ključnega pomena!«

»Pa poglejmo nekoliko podrobneje še tehnično plat uporabe CO₂. Ko pogledamo rentgensko sliko z jodnim kontrastnim sredstvom in sliko s plinom CO₂, vidimo očitno razliko. Pri sliki s plinom CO₂ v bistvu na rentgenski sliki ne vidimo t.i. pozitiva žile, ampak negativ – prikazani lumen ni črn, temveč bel. Ker je viskoznost plina mnogo manjša kot viskoznost tekočine (mešanice krvi in jodnega kontrastnega sredstva), lahko  CO₂ brez težav apliciramo tudi skozi najtanjše katetre, plin pa se seveda brez težav razporedi tudi drobno ožilje (npr. arteriole tretjega reda vejic renalne arterije). Z uporabo modernih tehnik rekonstrukcije rentgenske slike je tako kvaliteta prikaza primerljiva ali celo superiorna klasični angiografiji z jodnim kontrastnim sredstvom.«

»Z uporabo CO₂ lahko celo bolje diagnosticiramo oz. prikažemo nekatere entitete: npr. arteriovenske šante, kolateralno cirkulacijo, patološko vaskulaturo v malignih tvorbah, ali minimalne arterijske krvavitve … CO₂ tehnologija ima nekaj tehničnih posebnosti. Pri slikanju z jodnim kontrastnim sredstvom je za dober prikaz arterije dovolj, če se kontrast s krvjo zmeša. S kontrastom pomešana kri v tem primeru še zmeraj v celoti napolni lumen arterijskega vejevja, ki ga želimo slikati. Pri prikazovanju ožilja s plinom CO₂ pa moramo kri iztisniti iz žilnega sistema v slikanem področju in jo popolnoma nadomestiti s plinom.«

»Če temu ne bi bilo tako, in bi bil lumen slikane arterije le delno izpolnjen s plinom – delno pa s krvjo, bi na sliki lahko dobili navidezno »stenozo«. Plin CO₂ moramo v žilo torej spustiti pod dovolj velikim pritiskom in z dovolj velikim volumnom. Notranji prostor žile moramo zapolnit v celoti, saj lahko le tako dobimo dovolj kakovostno sliko, brez navideznih stenoz ali zapor. V tistih nekaj sekundah, ko poteka zajem slike, mora torej plin popolnoma izpolniti lumen slikanega arterijskega vejevja. To dejstvo pa ima lahko – vsaj v teoriji - nekoliko neprijetno posledico – poudarjeno ishemično bolečino v slikanem področju. Ta je lahko izrazitejša kakor pri klasičnem slikanju z jodnim kontrastnim sredstvom. Naše izkušnje so sicer dobre, do sedaj pri nobenem od naših pacientov nismo zaznali poudarjene bolečine in ni bila potrebna dodatna analgetična terapija.«

»Seveda je v osnovi način angiografije s plinom v radiologiji že dolgo znan. V zgodovini se je uporabljala ročna aplikacija plina CO₂, ki pa je bila praktično vedno izjema in izhod v sili – na primer ko huda alergija pri pacientu nikakor ni omogočala izvedbe sicer nujnega endovaskularnega posega. Z ročno aplikacijo po pravilu ne uspemo doseči dovolj velikih pretokov in volumnov, da bi zadostili zgoraj opisanim tehničnim posebnostim plinske angiografije. Slika posledično z ročno aplikacijo CO₂ ni dovolj kakovostna za kvalitetno diagnostiko ali celo izvedbo posega. Pri ročni aplikaciji pa obstaja še en, mnogo hujši problem: nočna mora operaterja je vprašanje, ali se v brizgo ni med manipulacijo »vtihotapil« okoliški zrak? Je v »prazni« brizgi, iz katere bomo plin vbrizgali v pacienta, res samo CO₂?? Seveda se take kontaminacije nikakor ne da videti! Če je na kakšnem konektu, morda med manipulacijo, v sistem prišel zrak, lahko pride do zračne embolije …!«

»Naš zaprt sistem – Angiodroid -  to nevarnost popolnoma odpravlja: ves čas se v sistemu vzdržuje nekoliko nadtlaka plina CO₂. Če bi torej prišlo do slabega tesnenja, puščanja na kateremkoli delu sistema, dovodnih cevi ali angiografskega katetra, okoliški zrak ne more vdreti v sistem, ki se vbrizguje v pacientovo arterijo, ampak se pretok plinov lahko zgodi le v nasprotni smeri - iz sistema Angiodroid v okoliški zrak v operacijski dvorani. Naš sistem v realnem času nadzoruje točno dozo in tlak injiciranja, kar še povečuje varnost in predvsem kakovost prikaza. Vsebuje tudi dodatne varnostne funkcije, kot so enosmerni ventili in samodejno spiranje katetra.«

»Angiodroid CO₂ sistem omogoča tudi, da lahko vsak poseg opravimo s  hibridnim prikazom, »preklapljanjem« med CO₂ in KS. To pomeni, da lahko z njim isto preiskavo ali poseg izvedemo deloma z uporabo CO₂ tehnologije in deloma z jodnim kontrastnim sredstvom. Na ta način – tudi če poseg ni izveden izključno z uporabo CO₂ – količino porabljenega jodnega kontrastnega sredstva (in s tem obremenitev organizma ter še posebej ledvic) še vedno pomembno zmanjšamo. Izvedba hibridne preiskave izgleda takole: oba injektorja (za jodno kontrastno sredstvo in za CO₂) hkrati preko posebej prirejenega sistema cevčic in konektov priklopimo na pacienta. Med posegom nato zdravnik/operater na posebej oblikovanem multiportu sproti izbira, katero kontrastno sredstvo bo uporabil. Rutinsko uporabljamo tak hibridni pristop pri pacientih s slabšo ledvično funkcijo. Zadeva se v realnem kliničnem okolju odlično obnese!«

»Na monitorju naše (že dokaj priletne) rentgenske naprave seveda ne moremo prikazati vseh detajlov, ki jih lahko prikažejo najmodernejši angiografi. Vsekakor pa brez težav z diagnostično natančnostjo ocenimo ne samo npr. periferne arterije nog vse do vej pedalnega loka, ampak na tej osnovi tudi rutinsko izvedemo endovaskularni poseg. Trenutno imamo že lep spisek preiskav in posegov, ki smo jih opravili izključno  z uporabo naše nove CO₂ tehnologije! Ker je uporaba CO₂ v klinični praksi v naši državi redkost (tako tehnologijo po našem vedenju uporablja le še UKC Maribor), pričakujemo določen priliv pacientov z ustrezno indikacijo tudi iz drugih centrov v državi,« je poudaril interventni radiolog asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., spec. radiologije, EBIR, EFWH.