Pametno je obiskati urologa po 50. letu starosti, tudi ko nimate težav s prostato
Oddelek za urologijo šempetrske bolnišnice se z novimi investicijami pospešeno modernizira. Kaj vse zmorejo nove aparature - laser za drobljenje ledvičnih kamnov, litotriptor, endoskopi– nam je razložil Matej Kobal, dr. med., spec. urologije. Danes je pred vami drugi del intervjuja, v katerem vam predstavljamo nov citoskop in problematiko prostate.
Na oddelku za urologijo v šempetrski bolnišnici ste se okrepili z novim citoskopom. Gre za pomembno nadgradnjo prejšnjega modela?
Pridobili smo nov fleksibilen (2x) in rigiden (3x) citoskop s stolpom. Stolp z novo kamero ima bistveno boljšo sliko, za paciente pa so fleksibilni inštrumenti bolj prijazni in čutijo manj nelagodja pri uvajanju skozi sečnico.
Kakšne posege lahko opravite z njim?
Z njim lahko opravljamo diagnostiko spodnjih sečil, od tem tudi manjše posege kot so vstavitev stentov v sečevod in njihovo odstranitev.
Urologija je zelo razvejana veja kirurgije oz. medicine. Večina ljudi najprej pomisli na prostato. Pa je daleč od tega, da bi se vse vrtelo okoli prostate, mar ne?
Obravnavamo paciente od 0 do 99 let starosti. Moj najmlajši pacient, ki je potreboval urgentni poseg, je bil novorojenček, poseg smo opravili 1 uro po rojstvu. Tako da pri nas ni govora samo o prostati, na kar večina ljudi najprej pomisli, ko nas zagleda.
Pri moških in ženskah imamo tako opravka s patologijo na celotnem predelu sečil, sečnice, mehurja, sečevoda, ledvic, retroperitonalne patologije.
Srečujemo se z otroško patologijo (cirkumcizije, fiksacije testisov), pri mladih npr. s tumorji testisa oz. zunanjega spolovila, pri starejših z benigno in maligno patologijo (mehur, prostate, ledvice,...). Izvajamo praktično skoraj vse tipe operacij, z izjemo transplantacij, ki jih opravijo v Ljubljani. Robotska operacija pri nas ni na voljo. Upam, da jo bomo kot ustanova dali v srednjeročni načrt.
Spekter našega operacijskega programa je zelo širok: opravljamo endoskopske, laparoskopske in odprte operacije. Določene tipe operacij, ki so zelo redke ali potrebujejo multidiciplinarno operacijo (npr. s pomočjo kardiovaskularnih kirurgov), napotujemo v UKC Ljubljana.
Poleg urološke ambulante na polikliniki imamo tudi ambulanto za endoskopije, kjer izvajamo diagnostiko (cistoskopija, ultrazvoki, biopsija prostate). Enkrat do dvakrat mesečno imamo tudi ambulanto za manjše urološke posege v lokalni anesteziji.
Z zdravili zdravimo različne benigne bolezni, v ambulanti imamo dostop do hormonske terapije, kemoterapije in imunoterapije, ki jih apliciramo v mehur.
Pacient lahko pri nas opravijo tudi spermiogram, če sumimo, da ima težave s plodnostjo. Spermiogram opravimo tudi pri vseh pacientih, ki pri nas opravijo vazektomijo. To je poseg sterilizacije moškega, kjer podvežemo oba semenovoda. Nato kasneje z zamikom (običajno po treh mesecih) kontroliramo spermiogram, da potrdimo ali je bil poseg uspešno opravljen.
Pa izpostaviva še raka prostate, ki prizadene veliko moških. Kakšna so najnovejša spoznanja, dognanja, ideje reševanja te bolezni?
Glede raka prostate je še vedno veliko neznank. Vemo, da je to zelo pogosta bolezen. Incidenca v Sloveniji je približno 140 na 100.000 prebivalcev, kar je zelo veliko. Ko bo Evropska unija odredila preventivni program tudi za raka prostate (kot so programi Svit, Dora in Zora), lahko pričakujemo še višjo incidenco.
A se bo pojavil nov problem: vsak rak prostate namreč ni nevaren. Pri starejših pacientih imamo zelo veliko manj rizičnih rakov prostate, ki jih ne ogrožajo in jih tekom življenja ne bodo ogrozili glede skrajšanja življenjske dobe.
S preventivnim programom bomo ugotovili zelo veliko takšnih pacientov. Težko je nato napovedati, kateri rak se bo razvil v agresivno obliko in kateri rak bo ostal neagresiven. S hitro odločitvijo za zdravljenje raka pacienta izpostavimo tudi številnim nevarnostim. To so možni zapleti ali stranski učinki različnih terapij (tako obsevanja kot operacije).
Glavni problem pri prostati je v tem, kako ločiti paciente, ki bodo imeli korist od hitrega aktivnega zdravljenja in katere paciente raje spremljati in čakati, če bo prišlo do napredka bolezni.
Kaj pa pravijo analize po operaciji raka prostate? Imate takrat kaj bolj oprijemljivega?
Po operacijah raka prostate se lahko naredi genetsko analizo tako tumorja kot tudi pacientove krvi. Določeni pacienti imajo mutacije - tako somatske kot mutacije zarodnih celic - ki so vzrok za nastanek raka prostate. Ampak teh pacientov ni veliko. Pri njih je značilna zelo agresivna oblika v mlajših letih.
S kakšnimi posegi se kirurško lotevate raka prostate?
Pri nas izvajamo odprto operacijo raka prostate, v preteklem mesecu pa smo začeli opravljati tudi laparoskopsko odstranitev prostate. Robotska operacija, ki jo trenutno v Sloveniji izvajajo samo v Ljubljani in Celju, je povezana z bistveno višjimi stroški nakupa aparata in materiala, ampak kmalu bo to zlati standard za takšne operacije.
So najsodobnejše operacije na področju prostate bolj prijazne moškim? Mislim predvsem na ohranitev spolne funkcije …
Še zmeraj ne moremo obljubiti, da bo spolna funkcija možna tudi po operaciji. Moderne metode - tako laparoskopska kot robotska operacija – sicer imata boljši učinek, ker se z bistveno boljšim pregledom drobnih struktur med operacijo skuša čimbolj ohraniti nevro-vaskularne snope ob prostati, kjer potekajo glavni živci, ki omogočajo erektilno funkcijo.
Vedno se naredi vse, kar je možno, da bi preprečili izgubo spolne funkcije po operaciji. A tudi pri teh dveh operacijah je prisoten vsaj upad erektilne funkcije.
Pri zdravljenju raka prostate se uvajajo nove eksperimentalne metode, med katere sodi fokalna terapija. Z njo se skuša ''naciljati'' izključno samo tiste dele prostate, kjer je diagnosticiran rak (samo za nizko rizične oblike). Posledično bi se s tem lahko izognili možnih zapletom po operaciji, kot so uhajanje vode in motnje spolne funkcije. Tega se zaenkrat še ne opravlja v Sloveniji, so pa govorice, da naj bi kmalu začeli s tem tudi pri nas.
Lahko viagra pomaga pri vrnitvi potence, če moški po operaciji raka prostate doživi samo upad erektilne funkcije?
Delno lahko pomaga, če pa sta bila prekinjena oba nevrovaskularna snopa v celoti, pa ni pričakovati kakšnega izboljšanja ob terapiji.
In terapije? Katera je najbolj učinkovita?
Poleg operacije se lahko za zdravljenje raka prostate uporabi tudi radioterapijo, ki je tudi zelo učinkovita pri omejeni bolezni. Eno leto po zaključenem zdravljenju raka prostate so rezultati zelo dobri, primerljivi z operacijo.
Radioterapijo opravljajo na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Običajno je treba opraviti 15 do 25 obsevanj, ki potekajo vsak dan. To je druga, zelo dobra opcija, ampak tudi tu lahko pride do zapletov: uhajanje vode in motnje spolne funkcije, težave so lahko tudi s razdražljivim zadnjim črevesjem. Trenutno ni terapije, ki bi pozdravila raka prostate brez kakršnihkoli stranskih učinkov oz. možnih zapletov.
Pri napredovalih oblikah raka prostate uporabimo kemoterapijo ali novejše hormonske terapije, na voljo je tudi imunoterapija. Ta je namenjena bolnikom, ki imajo določene genetske mutacije, na katere zdravila delujejo ciljano oziroma tarčno. Zaenkrat pa to še ni indicirano pri pacientih, pri katerih bolezen ne napreduje in pri katerih je možna ozdravitev bolezni: torej ali z operacijo ali z obsevanjem.
Kakšno je vaše sporočilo moškim za bolezen prostate? Kaj lahko naredimo na področju preventive?
V osnovi je bolezen prostate v začetni fazi brez simptomov, zato je zelo pomembno, da moški opravljajo preventivne preglede pri osebnem zdravniku ali v referenčni ambulanti - meritev PSA (prostatično specifični antigen) ter digitorektalni pregled.
Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo težave v smislu pogostejših uriniranj, krvave vode, lahko se voda zapre, lahko pride do poslabšanja ledvične funkcije.
Čeprav glede preventive ne moremo prav veliko narediti, je zelo pametno obiskati zdravnika po 50. letu starosti, tudi ko nimamo težav s prostato. Pri pacientih, ki so bolj nagnjeni k takšnim boleznim (tisti, ki imajo bližnje sorodnike s takšno boleznijo oz. zelo veliko rakavih bolezni v družini), morajo takšne preventivne preglede opravit že po 45. letu. Na svetovni ravni so večjemu tveganju, da dobijo raka prostate, izpostavljeni tudi temnopolti moški.
Razen preventivnih pregledov nimamo nobenih preventivnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali možnost nastanka raka prostate. So številna ugibanja, pravih dokazov pa ni.