Kirurške posege s področja žilne kirurgije smo razširili na področje vratnih arterij in abdominalne aorte

10/07/2026

V šempetrski bolnišnici uvajamo napredne znotrajžilne pristope pri obolenjih arterij in ven. Pri delu uporabljamo laserske aparate in sodobne žilne proteze.

Predstojnik kirurške službe in vodja oddelka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica Gabrijel Fišer, dr. med., spec. splošne kirurgije, vzpostavitev zaupanja pri pacientu je ključno za uspešno zdravljenje. Ali že pri prvi ambulantni obravnavi vzpostavite osebni odnos s pacientom in začneta skupaj premagovati strah pred posegom?
Zaupanje med zdravnikom in pacientom je izjemnega pomena. Bom tvegal s trditvijo, da se tega v popolnosti ne da naučiti. Sposobnost komunikacije in vzpostavitve odnosa imaš ali pa je nimaš. Zdravnik mora znati biti sproščen, a hkrati tudi strokoven. Ni dovolj, če se s pacientom šališ, a pri tem obideš njegove dileme in strahove glede zdravljenja; enako ni dobro, da pacientu odgovarjaš tako akademsko, da ta ne razume ali te se celo boji. Zdravnik mora imeti tudi sposobnost empatije in mora razumeti, kaj pacient od njega pričakuje in želi. Velikokrat mora znati prebrati tudi pacientov značaj, saj je pri nekom morda pravi en pristop, pri drugem pa drugačen. Veliko vlogo pri tem, kako do pacienta pristopiti, igrajo tudi pacientov socialni položaj, izobrazba, starost, poreklo in podobno. Da s pacientom vzpostaviš zaupen odnos, moraš biti tudi malo psihologa.

Vsakega pacienta ves čas zdravljenja budno spremlja ekipa zdravnikov, ki zanj izbere optimalen operativni poseg in načrt zdravljenja …
Vsak pacient je za nas enako pomemben. Interdisciplinarni pristop je odločilen, ker praviloma pri zdravljenju sodeluje več specialnosti. Kirurg večinoma le operira, pri diagnostiki pa so pomembni internist, radiolog, interventni radiolog, lahko pa celo patolog ali druge specialnosti. Vse bolj se uveljavljajo tudi hibridni pristopi pri zdravljenju (znotrajžilni in kirurški kot primer).

Na oddelku za žilno kirurgijo smo zaposleni štirje specialisti kirurgi, od katerih je en subspecialist žilne kirurgije, trije pa smo splošni kirurgi z znanji iz žilne kirurgije:

• Gabrijel Fišer, dr. med., specialist splošne kirurgije
• Marko Belingar, dr. med., specialist splošne kirurgije
• Mateja Žvanut, dr. med., specialist splošne kirurgije
• Asist. Matija Šatej, dr. med., specialist žilne kirurgije

Za najzahtevnejše posege nam je v pomoč Miha Weiss, dr. med., spec. kardiovaskularne kirurgije. Za znotrajžilne posege sodelujemo z interventnim radiologom asist. dr. Matjažem Vrtovcem, dr. med., spec. radiologije, EBIR, EFWH, opravlja pa jih tudi naš kirurg asist. Matija Šatej, dr. med., specialist žilne kirurgije, ki je pred kratkim opravil tudi evropski izpit iz žilne in znotrajžilne kirurgije. Vsako zahtevno strokovno odločitev pa z željo po čim boljšem rezultatu prediskutiramo tudi znotraj oddelka ali po potrebi tudi širše na konziliju.

Pri diagnostiki se poslužujemo vseh najsodobnejših preiskav: CT in MR preiskave, klasične angiografije, v veliko pomoč pa nam je tudi ultrazvok ožilja.

Katere posege izvajate?
Izvajamo posege s področja vaskularne kirurgije v celoti: operiramo vratne arterije, anevrizme abdominalne aorte in drugih arterij ter zožitve arterij na vseh nivojih (kirurški obvodi, endarterektomije). Opravljamo tudi kirurgijo krčnih žil, približno 80 odstotkov posegov predstavljata ambulantno in lasersko zdravljenje, preostalih 20 odstotkov pa klasični kirurški posegi. Dejavnost Oddelka za žilno kirurgijo vključuje tudi zdravljenje kirurških okužb ter amputacijsko kirurgijo.

Uporabljamo laserski aparat za operacijo krčnih žil. Uporabljamo aparat za rekuperacijo izgubljene krvi pri najtežjih arterijskih operacijah (cell-saver), sodobne žilne proteze, kirurške lupe z lučko, sodobne samodržce, ki olajšajo dostope do operativnega polja in podobno.

Laserska tehnologija ima pred klasičnimi kirurškimi postopki številne prednosti: za poseg ni potrebna anestezija, skoraj ni potreben kirurški rez, pacienti so obdelani ambulantno in takoj odpuščeni.

Kakšne novosti ste v zadnjem času vpeljali na strokovnem področju?
Razširili smo asortiman operativnih posegov na vse kirurške posege s področja žilne kirurgije, tudi vratne arterije in abdominalno aorto, uvajamo napredne znotrajžilne pristope pri obolenjih arterij in ven. S strokovnimi prispevki sodelujemo na domačih in mednarodnih kongresih.

Zdravstveno osebje skuša pacientu nuditi okolje, v katerem se počuti varnega, sprejetega in v rokah ljudi, ki so strokovni in empatični. Od prvega stika v ambulanti do posoperativnega obdobja …
Osebje, s katerim pacienti prihajajo v stik, je izobraženo tako na medicinskem področju kakor tudi na področju medčloveške komunikacije. Trudimo se, da bi se pacienti počutili prijetno in varno. Zavedamo se, da zdravstvene težave in potrebe po operativnem posegu pri pacientih lahko izzovejo tudi tesnobnost in strah, zato smo pacientom pri tem v oporo.

So čakalne dobe prijazne do pacientov?
Čakalne dobe za prvi pregled v ambulanti za žilno kirurgijo so konkurenčne, po pregledu in diagnostiki kronične venske bolezni pa je pacient lahko operiran že v 4 - 6 mesecih. Čakalne dobe za operacije na arterijah pa so še krajše, pacienti so lahko operirani v 4 – 8 tednih.

Zakaj je pomembna dostopnost operativnih posegov v regiji?
Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica je referenčna ustanova za tovrstne posege v širšem območju. Z opremo, strokovnostjo in znanjem smo popolnoma konkurenčni primerljivim ustanovam v regiji. Pomembno in bolje za pacienta je, da se odloči za poseg v bolnišnici, ki je blizu njegovega doma, ali ki mu nudi pomoč v primeru zapletov ali težav 24 ur dnevno.

Načrti za prihodnost?
Zlasti za potrebe oddelka za žilno kirurgijo načrtujemo izgradnjo hibridne operacijske dvorane. To je prostor, kjer je mogoče izvajati znotrajžilne in kirurške posege hkrati, v eni seansi. Tak poseg pomeni ogromno prednost za pacienta.