Skoči na vsebino
Gumb išči Zapri iskalnik
+386 (0)5 330 1000

Imate krčne žile? Naši kirurgi vam jih lahko operirajo z laserjem

03/02/2025
Kirurška ekipa v operacijski dvorani.
Predstojnik kirurške službe Gabrijel Fišer s svojo ekipo v operacijski dvorani (drugi z desne).

Šempetrska kirurgija se je okrepila z aparatom za neinvazivno žilno diagnostiko in z aparatom za lasersko operacijo krčnih žil. Izreden pomen novih pridobitev je razložil predstojnik kirurške službe Gabrijel Fišer, dr. med., spec. splošne kirurgije.

Sta nova aparata že v polnem pogonu?
Z aparatom za neinvazivno diagnostiko smo začeli delati pred poletjem, z laserskim aparatom pa v prvih dneh decembra.

Ko sem prebral besedno zvezo ''aparat za neinvazivno žilno diagnostiko'', mi je najprej padla v oči beseda – ''neinvazivno''. Na kakšen način je ta žilna diagnostika neinvazivna?
V bistvu je ta besedna zveza nekakšen atavizem. Po starem je bila invazivna žilna diagnostika kontrastna angiografija, neinvazivna pa merjenje segmentnih tlakov. Od tod ime. V zadnjem desetletju pa sta se razmahnili še CTA in ultrazvok perifernega ožilja, ki sta prav tako neinvazivni, vendar slikovni. Tako da gre tu pravzaprav za neinvazivno in neslikovno diagnostiko. Ima pa ta aparat vsekakor še vedno mesto v žilni diagnostiki, sploh pri sledenju pacientov, ki mu s tujko rečemo tudi ''follow up''.

Kakšne diagnoze boste lahko postavili s tem aparatom?
Z aparatom lahko postavimo diagnozo periferne arterijske okluzivne bolezni ali sindroma Raynaud ter tudi nekaterih redkejših stanj.

Dobili ste tudi aparat za lasersko operacijo krčnih žil. Prvi vaš laser za operacijo krčnih žil?
Da, doslej smo krčne žile operirali s klasično kirurško metodo in z radiofrekvenčno ablacijsko metodo. Pred obema ima laser številne prednosti, oziroma, če smo natančnejši, se predvsem z radiofrekvenčno metodo dobro dopolnjuje. 

So krčne žile najbolj pogosta bolezen na področju ožilja?
Vsekakor so krčne žile najpogostejša bolezen, ki pa kljub vsemu ne skrajšuje življenja in ne zmanjšuje njegove kvalitete v tolikšni meri kot nekatere arterijske bolezni. Zato je pomembno, da se zdravnik vsem žilnim boleznim posveti z enako zavzetostjo.

Zakaj človek dobi krčne žile? Kateri so glavni vzroki?
Glavni dejavniki tveganja so dednost, stoječe delo, čezmerna telesna teža in ženski spol.

Kirurška ekipa v operacijski dvorani.

Jih lahko preprečimo s kakšnimi preventivnimi ukrepi?
Priporočljivo je splošno zdravo življenje, telesna aktivnost in preventivne kompresijske nogavice. Pri izraziti dedni komponenti smo s temi ukrepi praviloma le deloma uspešni oziroma nastanek bolezni zgolj za nekaj let odložimo.

Kako zdravite krčne žile?
Obstaja zdravljenje z venoaktivnimi zdravili, kompresijskimi nogavicami ali povoji ter seveda tudi operativno zdravljenje.

Kaj ta dva aparata pomenita za vas kirurge in kaj za paciente? Gre za pomemben premik na strokovnem področju in za aparata, ki sta pacientu bolj prijazna?
Oboje. Oddelek za žilno kirurgijo mora ves čas slediti najsodobnejšim trendom na tem področju. S tem se bo povečal priliv pacientov, njihovo zadovoljstvo in kakovost obravnave.

Kakšen je vaš operacijski program? Kaj vse operirate in katere aparate imate na voljo?
Operiramo arterije od abdominalne aorte navzdol, torej anevrizme, zapore, tromboze, embolije in ostale arterijske bolezni. Za najtežje posege nam pomaga kardiovaskularni kirurg dr. Miha Weiss. Pred kratkim pa smo pričeli tudi z operacijami na vratnih arterijah, tudi tu s pomočjo dr. Weissa. Operiramo tudi krčne žile ter se ukvarjamo s septično in amputacijsko kirurgijo. Skupaj z radiološkim oddelkom sodelujemo pri znotrajžilnem zdravljenju arterijskih bolezni. Na voljo imamo že zgoraj omenjena aparata, žilni ultrazvok ter različne instrumente in aparature za arterijsko in vensko kirurgijo.

Vi ste specialist splošne kirurgije. Kaj najraje operirate?
Najraje operiram arterijske posege. Ti posegi so sicer zahtevni, vendar te pri dobrem izidu navdajajo z velikim zadovoljstvom. V dežurstvu se lotim tudi drugih posegov predvsem s področja mehkotkivne kirurgije.

Kirurška ekipa v operacijski dvorani.

O čem razmišljate, ko stopite v operacijsko dvorano, kjer vas čaka vaša ekipa in pacient? Da je pred vami kirurški izziv in da ga hočete opraviti z odliko?
Razmišljam predvsem o tem, da imam pred seboj človeka iz mesa in krvi ter predvsem s svojim mišljenjem in čustvovanjem, ki se mi je zaupal. Da moram odmisliti vse ostalo in se skoncentrirati na poseg, pri katerem je najbolj pomembno, da ga dobro opravim, in ne, kdaj ga bom končal in kdaj bom šel na kosilo ali domov. Če čutim, da sem poseg dobro opravil, sem potem miren in se tudi laže spopadem z morebitnimi težavami in zapleti. Poseg večkrat v glavi analiziram in tuhtam, kateri korak je bil v redu, kateri ne in kaj bi lahko naredil drugače in bolje.

Ste opravili kakšno operacijo, na katero ste potem bil še posebej ponosen?
Nekaj jih je gotovo bilo, bi pa težko izpostavil točno določeno operacijo. V principu pa so mi, kot rečeno, najbolj pri srcu tisti posegi, pri katerih človeku rešiš življenje ali mu bistveno izboljšaš kvaliteto le-tega.

Vi kot zdravnik delate v kirurški ambulanti za nego kronične rane in v kirurški ambulanti za obolenja ožilja. Katere so glavne bolezni vaših pacientov?
Glavne bolezni so kronična venska insuficienca ter periferna arterijska okluzivna bolezen spodnjih okončin. Srečujem pa se tudi z anevrizmatsko boleznijo arterij ter zaporami in zožitvami vratnih arterij, vnetnimi procesi na okončinah in mehkih tkivih in še drugimi manj pogostimi stanji.

V službo se vsak dan vozite s kolesom. Tudi svojim pacientom priporočate fizično aktivnost?
Vsekakor. Redna telesna aktivnost je ključna za zdravje in dobro počutje.

Morda s svojim kolesom in kolesarskimi prijatelji v bližnji prihodnosti načrtujete kakšno kolesarsko avanturo? Recimo od Šempetra do Sv. Petra v Rimu?
Od Šempetra do Rima sem se podal leta 2018, leta 2022 pa sem se z evropskega žilnega kongresa, ki je bil prav tako v Rimu, domov odpeljal kar s kolesom. Tako da sem v bistvu opravil pot tja in nazaj. Sedaj imam  načrtu cestno kolesarsko pot od Neaplja do Reggia di Calabria na jugu Italije (''Ciclovia dei parchi della Calabria'') ter makadamsko kolesarsko pot od Agrigenta do Palerma na Siciliji (''Magna Via Francigena''). Nameravam se tudi udeležiti raznoraznih amaterskih tekmovanj pri nas in v tujini, s kolesom obkrožiti čim več bližnjih jezer (v zadnjih letih sem že obkrožil več jezer v Italiji, Švici, in Franciji, med drugim tudi Gardsko in Ženevsko jezero) ter prevoziti čim več manj znanih poti v predgorju in Dolomitih v zahodnem delu dežele Furlanije-Julijske krajine. 

Dr. Gabrijel Fišer je strasten kolesar.
Gabrijel Fišer, dr. med, spec. splošne kirurgije je strasten kolesar.

Kaj vam prinaša največje zadovoljstvo pri vašem delu: vloga predstojnika, operacije, oddelek, ambulanta, izpopolnjevanje na strokovnem področju?
Brez kirurškega dela ne bi mogel. Delo kirurga je privlačno, ker pri njem ne uporabljaš le možganov, ampak delaš tudi fizično, z rokami, in ker zahteva hitre in včasih tudi drzne odločitve. Ambulantno delo je zame – tako kot za večino kirurgov – nujno zlo. Me pa pritegne tudi delo predstojnika in mi ni žal, da sem se podal na to pot. Zahteva analitično mišljenje ter povezovanje znanja, intuicije in občutka za ljudi. Po naravi sem vodja in organizator in prej ali slej bi me predstojništvo v vsakem primeru doletelo. 

Ste predstojnik kirurške službe. Kakšna je vaša vizija šempetrske kirurgije glede dejavnosti in aparatur?
V nekaj vrsticah je vizijo tako rekoč nemogoče strniti. Trenutno je osnovni cilj, da adekvatno poskrbimo za potrebe prebivalstva regije na vseh področjih. Vizija za vsak oddelek posebej pa je nemoteni strokovni razvoj in sledenje najsodobnejšim smernicam zdravljenja. To pa ni mogoče brez sodobne opreme, aparatur in zadostnega števila strokovno usposobljenega osebja. Kljub kadrovskim pretresom v zadnjem letu mislim, da smo na dobri poti in da imamo dobre možnosti za nov zagon.