»Zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju akutnih levkemij in drugih bolezni krvi, so zagotovo novo upanje za naše bolnike«

09/11/2026

Šempetrski zdravnik Peter Vičič, dr. med., spec. interne medicine je poudaril, da imajo danes več možnosti zdravljenja in učinkovitejše terapevtsko ukrepanje: »Zdravila, ki jih v Sloveniji in deloma tudi v naši bolnišnici uporabljamo pri zdravljenju akutnih levkemij in drugih bolezni krvi, so zagotovo novo upanje za naše bolnike. To so monoklonska protitelesa, bispecifična protitelesa in tarčne molekule (zaviralci celičnih presnovnih poti in encimov, odgovornih za to, da se bolezen sploh razvije in napreduje), počasi pa se uvaja tudi zdravljenje s tako imenovanimi CAR-T celicami. To je povsem nov princip zdravljenja, pravzaprav gre za stimulacijo imunskega sistema v boju proti tumorju. Ne gre za klasičen primer zdravljenja s tabletami in infuzijami, temveč bolnik v obliki transfuzije prejme specifičen, njemu lasten celični pripravek.«

»Z vsemi naštetimi načini zdravljenja se cilja na točno določene tarče, kar pomeni potencialno manj neželenih učinkov. Uporabljamo tudi kombinacijo zdravljenj, saj imajo nekateri bolniki lahko več tarč. Imamo torej več možnosti terapevtskega ukrepanja. Najpomembneje od vsega pa je to, da je zdravljenje bolj učinkovito, kot je bilo nekoč. Bolezni, ki imajo načeloma slabo prognozo, lahko potekajo za bolnika ugodneje. Terapije so v primerjavi s starimi načini zdravljenja relativno enostavne (tablete, podkožne injekcije, kratkotrajne infuzije). Če bolniki nimajo kakšnih dodatnih zapletov, se lahko zdravijo doma, kar je praksa pri večini naših pacientov.«

»Primarni cilj našega zdravljenja je predvsem izboljšanje kvalitetne življenja, ob tem pa tudi  podaljšanje preživetja z zavedanjem, da so to v osnovi v večini primerov še vedno neozdravljive bolezni. Pri nekaterih bolnikih, ki so v boljši telesni kondiciji in imajo manj agresivno obliko levkemije, pa se da kljub temu doseči dolgotrajno zazdravljenje ali celo popolno remisijo bolezni in to na bolj »eleganten« način kot z agresivnimi oblikami zdravljenja, ki so bile v preteklosti edine mogoče,« je razložil šempetrski zdravnik Peter Vičič, dr. med., spec. interne medicine.

»V šempetrski bolnišnici imamo zelo dobro hematogijo,« je poudarila asist. prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije in nadaljevala: »sodelujemo z Onkološkim inštitutom kot tudi s Kliničnim oddelkom za hematologijo v Ljubljani. Vedno več bolnikov zdravimo pri nas, saj sledimo sodobnemu trendu, da se bolniki zdravijo doma, če se le da. Zato ima naša dnevna bolnišnica veliko perspektivo. Na področju hemato-onkologije se zelo razvija personalizirana medicina. Gre za prepoznavanje genskih motenj in za možnost tarčnega zdravljenja.«

Prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine in hematologije iz UKC Ljubljana je izpostavil izjemen pomen interpretiranja krvne slike in glavne izzive prihodnosti za celotno Slovenijo: »Nobena diagnostična preiskava v medicini ni tako dostopna in stroškovno učinkovita kot krvna slika, ki stane približno 10 evrov ali celo manj, obenem pa nam ponuja izjemno veliko informacij o posameznikovem zdravstvenem stanju. Ključno je, da se naučimo pridobljene rezultate pravilno interpretirati in jih umestiti v širši klinični kontekst.«

»Eden največjih izzivov prihodnosti bo zagotoviti dovolj finančnih sredstev za diagnostiko in zdravljenje hematoloških bolezni, saj so številne specializirane preiskave zelo drage. V Sloveniji imamo veliko strokovnega znanja in odličnih strokovnjakov, vendar je bistveno, da to znanje znamo učinkovito prenesti v klinično prakso.«

»Pri tem moramo biti predvsem racionalni in selektivni. Preiskave je treba izvajati pri tistih bolnikih, pri katerih so glede na klinično sliko in strokovne indikacije res potrebne, ne pa rutinsko in brez jasnega razloga. Če ne bomo znali pravilno usmerjati diagnostike, bomo tvegali, da nam bo začelo primanjkovati sredstev tako za diagnostične postopke kot tudi za zdravljenje.«

»Zato je moje sporočilo jasno: preiskave moramo izvajati ciljno, pri skrbno izbranih skupinah bolnikov, pri katerih nam bodo rezultati omogočili pomembne diagnostične ali terapevtske odločitve. Cilj ni opraviti čim več preiskav, temveč opraviti prave preiskave pri pravih bolnikih, ob pravem času.«

Svojo lastno izkušnjo z levkemijo pa je delila Romana Meznarič, članica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije: »Prebolela sem akutno levkemijo in uspešno prestala presaditev krvotvornih matičnih celic. Zbolela sem leta 2010, leta 2011 pa je sledila presaditev. Še vedno sem tukaj. Moje sporočilo bolnikom je preprosto: nikoli ne izgubite upanja. Pozitivna naravnanost, volja do življenja in podpora okolice so izjemno pomembne na poti zdravljenja.

V okviru programa Bolnik bolniku, ki ga izvajamo v osmih bolnišnicah po Sloveniji, si prizadevamo bolnikom nuditi podporo, jim posredovati koristne nasvete ter jih opogumljati, da tudi v najtežjih trenutkih ne izgubijo upanja. V našem društvu smo jim pripravljeni pomagati in jim stati ob strani na njihovi poti.

Menim, da smo lahko v Sloveniji zadovoljni z možnostmi zdravljenja, saj imamo dobro zdravstveno stroko in sledimo sodobnim medicinskim dosežkom. Zdravniki se trudijo, da imajo bolniki dostop do vedno učinkovitejših zdravil in sodobnih oblik zdravljenja.

Med člani našega društva je največ bolnikov z diseminiranim plazmocitomom, boleznijo, ki jo za zdaj še vedno obravnavamo kot neozdravljivo. Kljub temu prihajajo spodbudne novice o novih možnostih zdravljenja, zato iskreno upam, da bomo v prihodnjih letih dočakali preboj, ki bo omogočil tudi dokončno ozdravitev te bolezni.

Zelo pomembno se mi zdi tudi, da se medicina vse bolj usmerja v personalizirano zdravljenje. Vsak človek je namreč edinstven, zato mora biti tudi pristop k zdravljenju čim bolj prilagojen posamezniku.«