Zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, temveč predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje večje tveganje za nastanek raka

23/06/2026

Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka.

Sonce je nepogrešljiv vir življenja. Zagotavlja nam svetlobo in toploto, spodbuja nastajanje vitamina D v koži ter pozitivno vpliva na naše počutje. Kljub pomembnim koristim za zdravje pa moramo biti pri izpostavljanju soncu previdni.

Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju povzroča tudi akutne in kronične/odložene škodljive učinke tudi na očeh in vpliva  na imunski sistem.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS, je v Sloveniji v obdobju 2018 do 2022, upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki.

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti kožnega melanoma so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in tveganim vedenjem. To so:

• izpostavljanje soncu; svetla polt; številni, nepravilni in različni kožni nevusi;
• sončne opekline (še zlasti v otroštvu); predrakave spremembe na koži;
• družinska obremenjenost ali že prebolel rak kože; oslabljen imunski sistem;
• pridobivanje zagorele polti v solarijih.

Pojav kožnega raka in drugih škodljivih učinkov UV sevanja na zdravje lahko zmanjšamo ali preprečimo z izvajanjem samozaščite.

Priporočila:

• Spremljajmo dnevne napovedi UV indeksa. Objavlja jih Agencija RS za okolje: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/sproduct/biomet/bulletin/sl/biovreme/
• Ne sončimo se namerno.
• Odpovejmo se uporabi solarija.
• Redno nadomeščajmo tekočino. Najbolje, da pijemo vodo.
• Mesečno samopregledovanje kože za zgodnje odkrivanje kožnega melanoma.

Zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, temveč predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in večje tveganje za nastanek rakavih obolenj kože in oči.