Skoči na vsebino
Gumb išči Zapri iskalnik
+386 (0)5 330 1000
odpri iskalnik po strani

Telesna aktivnost v ekstremnih razmerah in lov za vitaminom D

21.07.2023
adult-1807500_1280.jpg

So ljudje, ki so kljub ekstremnim vremenskim razmeram še naprej aktivni na prostem in ljudje, ki v hudi vročini lovijo vitamin D in porjavelost kože. Ali je to modro početje, smo povprašali predstojnika urgentnega centra v Splošni bolnišnici ''dr. Franca Derganca'' Nova Gorica Erika Sedevčiča.

Kje je meja, ki je ne smemo prestopiti, ko izvajamo telesno aktivnost na prostem? Je to ekstremna vlažnost, temperature čez 30 stopinj Celzija?
Telesna aktivnost v ekstremnih vremenskih razmerah kot so visoke temperature, visoka vlažnost ali močno delovanje sonca lahko poveča tveganje za različna stanja, kot so dehidracija, toplotna izčrpanost ali toplotni udar.

Ni trdne zgornje meje glede temperature ali vlažnosti, ki bi se je bilo treba izogibati, saj je le-ta zelo individualna in odvisna od številnih dejavnikov, vključno z zdravstvenim stanjem posameznika, telesno pripravljenostjo, starostjo, aklimatizacijo na toploto, hidracijo, vrsto in intenzivnostjo telesne aktivnosti, oblačili in zaščito pred soncem. Kljub temu je splošno priznano, da se tveganje za zdravstvene težave, kot sta toplotni udar ali dehidracija, povečuje pri ekstremni vlažnosti in temperaturah nad 30°C.

Intenzivno telesno aktivnost na prostem je najbolje izvajati pri temperaturah med 20 in 22°C. Priporočata se previdnost in prilagajanje telesne aktivnosti na prostem, če se zunanja temperatura povzpne nad 26-27°C, saj se pri teh temperaturah tveganje za toplotne bolezni povečuje.

Ko se zunanja temperatura povzpne nad 30-32°C, je priporočljivo prekiniti ali močno zmanjšati intenzivno telesno dejavnost, še posebej, če niste aklimatizirani na toploto. Pri zunanji temperaturi nad 40°C se vsaka telesna aktivnost močno odsvetuje.

Prav tako visoka vlažnost (običajno nad 60 odstotkov) lahko preprečuje učinkovito znojenje in s tem ohlajanje telesa, kar lahko privede do pregrevanja.

Za izvajanje telesne aktivnosti v vročih ali vlažnih pogojih se je priporočljivo postopoma aklimatizirati, ostati dobro hidrirani in po potrebi prilagoditi intenzivnost ali trajanje aktivnosti. Vedno poslušajte svoje telo in prenehajte s telesno aktivnostjo ter se primerno hidrirajte in ohladite, če občutite kakršne koli simptome, kot so omotičnost, slabost, glavobol, hitro bitje srca, nenormalno močno znojenje ali zmedenost, ki bi lahko kazali na dehidracijo ali toplotno bolezen.

 

Ker potrebujemo vitamin D, se lahko za kratek čas izpostavljamo soncu tudi ob najhujši vročini?
Izpostavljanje soncu pomaga telesu pri proizvodnji vitamina D, vendar je treba to početi na varen način, da se izognemo negativnim posledicam, kot so opekline, prezgodnje staranje kože in povečano tveganje za nastanek kožnega raka.

Priporočljivo je, da se izognemo neposredni izpostavljenosti soncu v najbolj vročih delih dneva, običajno med 10. in 16. uro, ko je UV sevanje najmočnejše. Tudi kratkotrajna izpostavljenost soncu v času najhujše vročine lahko privede do sončnih opeklin. Prav tako lahko dolgotrajna izpostavljenost soncu povzroči toplotne bolezni, kot sta toplotna izčrpanost in toplotni udar.

Kratkotrajna izpostavljenost soncu obraza, rok in nog nekajkrat na teden pomaga telesu proizvesti dovolj vitamina D. Približno 10 do 30 minut na dan trikrat na teden je običajno dovolj, odvisno od kožnega tipa, lokacije in letnega časa, vendar ne, kot že rečeno, v času najhujše vročine.

Poleg sonca lahko dobimo vitamin D tudi iz prehrane in prehranskih dopolnil. Nekatere vrste mastnih rib (losos, sardele, skuše), jajca, ribje olje in mlečni izdelki so dober vir vitamina D. Tudi nekatera živila so obogatena z vitaminom D, vključno z nekaterimi vrstami mleka, pomarančnega soka in žit. Prehranska dopolnila z vitaminom D so na voljo za tiste, ki morda ne dobijo dovolj vitamina D iz prehrane ali sončne svetlobe, na primer starejše osebe, nosečnice ali doječe matere, ljudje s temno poltjo ali tiste, ki nosijo oblačila, ki pokrivajo večino kože.

 

Katere kategorije ljudi so najbolj zdravstveno izpostavljene ob hudi vročini? Kronični bolniki, otroci, starejši, nosečnice ... še kdo?

Nekatere skupine ljudi so bolj ogrožene za zdravstvene težave zaradi hude vročine. Sem sodijo:

Otroci in dojenčki: Otroci, še posebej dojenčki, so zelo občutljivi na vročino, saj njihova telesa ne morejo uravnavati telesne temperature tako učinkovito kot telesa odraslih. Poleg tega ne morejo vedno sporočiti, da so žejni ali vroči.

Starejši ljudje: S starostjo telo izgubi nekaj svoje sposobnosti za uravnavanje telesne temperature. Poleg tega nekateri starejši ljudje morda ne čutijo žeje tako močno, kot bi morali, kar povečuje tveganje za dehidracijo.

Nosečnice: Nosečnost lahko vpliva na način, kako telo uravnava telesno temperaturo, kar povečuje tveganje za pregrevanje. Poleg tega lahko povečana potreba po tekočini povzroči večje tveganje za dehidracijo. Dodatna telesna teža in s tem obremenitev, ki jo prinese nosečnost, lahko oteži telesno odzivanje na stres, kot je huda vročina.

Ljudje s kroničnimi boleznimi: Ljudje s kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes, ledvične bolezni ali nevrološke motnje, so bolj dovzetni za težave v hudi vročini.

Ljudje, ki jemljejo določena zdravila: Nekatera zdravila, ki spodbujajo izločanje tekočin iz telesa, ali povzročajo stranske učinke, kot so bruhanje ali driska, lahko vodijo do izgube tekočin in s tem povečajo tveganje za dehidracijo.

Ljudje, ki so fizično zelo aktivni: Ljudje, ki se ukvarjajo s težkim fizičnim delom ali intenzivno vadbo v vročini, se lahko zelo hitro pregrejejo in dehidrirajo.

Ljudje s prekomerno telesno težo: Debelost lahko vpliva na sposobnost telesa, da se ohladi, in poveča tveganje za zdravstvene težave zaradi vročine.

Ljudje z duševnimi zdravstvenimi težavami: Ljudje z duševnimi zdravstvenimi težavami, vključno z demenco, imajo lahko težave s prepoznavanjem simptomov pregrevanja ali dehidracije in morda ne bodo vedeli, kako se ustrezno odzvati na vročino.

 

Kakšna je povezava med ekstremno vročino in padcem sladkorja v krvi?

Vroče vreme lahko vpliva na raven glukoze (sladkorja) v krvi na več načinov, kar je lahko še posebej pomembno za ljudi z diabetesom ali tiste, ki jemljejo zdravila za uravnavanje ravni krvnega sladkorja.

Nekateri potencialni učinki ekstremne vročine na raven glukoze (sladkorja) v krvi vključujejo naslednje dejavnike:

Povečana presnova. Vročina lahko poveča metabolizem telesa, kar lahko privede do hitrejše porabe glukoze. To lahko privede do nižje ravni glukoze v krvi (hipoglikemija), zlasti če je oseba aktivna v vročem okolju in ne nadomesti izgubljene glukoze.

Dehidracija. Dehidracija, ki je pogosta v ekstremni vročini, lahko vpliva na raven glukoze v krvi. Ko ste dehidrirani, se kri zgosti, kar poveča koncentracijo glukoze v krvi (hiperglikemija).

Vpliv na zdravila. Vročina lahko vpliva tudi na učinkovitost in delovanje nekaterih zdravil, vključno z inzulinom in drugimi zdravili za sladkorno bolezen. Visoke temperature lahko zmanjšajo učinkovitost inzulina, ki je shranjen v neprimernih pogojih, kar lahko privede do slabšega nadzora glukoze.

Izguba apetita. Pri nekaterih ljudeh lahko ekstremna vročina povzroči izgubo apetita, kar lahko privede do zmanjšanega vnosa hrane in s tem potencialno do padca krvnega sladkorja (hipoglikemija).

Zato je pri ekstremni vročini za ljudi s sladkorno boleznijo pomembno, da redno merijo raven glukoze v krvi, se izogibajo dehidraciji, se ustrezno prehranjujejo in hranijo svoja zdravila na primerni temperaturi. Poleg tega je priporočljivo, da imajo pri sebi prigrizke, ki vsebujejo ogljikove hidrate, za primer, če se raven glukoze v krvi zniža. Prav tako je pomembno, da se posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom o morebitnih prilagoditvah zdravljenja v vročem vremenu.

 

Kakšna je povezava med ekstremno vročino in padcem krvnega tlaka?
Ekstremna vročina lahko vpliva na krvni tlak na več načinov:

Dilatacija krvnih žil. Visoke temperature lahko povzročijo razširitev (dilatacijo) krvnih žil, kar je normalni fiziološki odziv telesa, ko se poskuša ohladiti. Ta dilatacija lahko vodi do znižanja krvnega tlaka.

Dehidracija. Ekstremna vročina lahko povzroči dehidracijo zaradi potenja in ne nadomeščanja izgubljene tekočine. Dehidracija lahko zmanjša volumen krvi, kar vodi do znižanja krvnega tlaka.

Izguba soli. Skupaj z vodo se izgubljajo tudi soli, ki so ključne za vzdrževanje ravnotežja tekočin in krvnega tlaka v telesu. Izguba soli lahko pripomore k znižanju krvnega tlaka.

Srčni utrip. Da bi se telo ohladilo, se srčni utrip poveča, kar pospeši krvni obtok. Čeprav bi to lahko povečalo krvni tlak, dilatacija krvnih žil in dehidracija običajno prevladata, kar lahko vodi do padca krvnega tlaka.

Zaradi teh razlogov je pomembno, da ljudje, še posebej tisti, ki jemljejo zdravila za povišan krvni tlak ali imajo srčno žilna obolenja, v vročem vremenu skrbno spremljajo svoj krvni tlak, ostanejo hidrirani in poiščejo hladnejše okolje, če je mogoče. Če imate kakršne koli težave ali simptome, kot so omotičnost, šibkost ali omedlevica, se morate takoj posvetovati z zdravnikom.

 

Ker imate kot zdravnik veliko izkušenj s področja urgence in ker ste videli že nešteto takšnih in drugačnih zgodb, kaj svetujete ljudem v tej hudi vročini?

Podal bom nekaj ključnih nasvetov, kako se obnašati v hudi vročini, da se izognemo zdravstvenim težavam:

Pijte dovolj tekočine: V hudi vročini je pomembno, da zaužijemo dovolj tekočin, da ohranimo hidracijo. Vendar pa niso vse tekočine enako učinkovite pri tem.

Voda: To je najboljša izbira za večino ljudi, saj ne vsebuje kalorij ali sladkorjev in je odlična za vzdrževanje hidracije. Pijte jo redno čez dan, tudi če niste žejni.

Izotonične pijače: To so pijače, kot so športni napitki, ki vsebujejo elektrolite (sol, kalij) in sladkor. Te so lahko koristne, če se močno potite, saj vam ne pomagajo nadomestiti le izgubljene tekočine, ampak tudi elektrolite, ki jih telo izgubi preko znojenja.

Sadni sokovi: Ti lahko pomagajo pri hidraciji in hkrati ponudijo nekaj hranil. Vendar pa vsebujejo veliko sladkorja, zato je treba biti previden, da jih ne pijemo v prevelikih količinah.

Voda z dodatki: Dodajanje svežega sadja (kot so limone ali pomaranče) ali zelišč (kot je meta) v vodo je lahko okusen način za spodbujanje vnosa tekočine.

Izogibajte se naslednjim pijačam:

Alkohol: Alkohol deluje kot diuretik in lahko poveča izgubo tekočine iz telesa, kar lahko privede do dehidracije.

Kava in močan čaj: Te pijače vsebujejo kofein, ki lahko deluje kot diuretik, če ga zaužijemo v velikih količinah.

Zelo sladke pijače: Pijače z visoko vsebnostjo sladkorja, kot so gazirane pijače, lahko povzročijo, da se telo hitreje dehidrira.

Splošno pravilo je, da je najbolje piti, ko začutite žejo - to je naravni način, kako vaše telo pove, da potrebuje več tekočine. Če pa ste izpostavljeni ekstremni vročini ali se ukvarjate z intenzivno telesno aktivnostjo, je morda treba piti tudi takrat, ko niste neposredno žejni, da se prepreči dehidracija.

Jejte lahko hrano: Izberite lahko prebavljivo hrano, kot so solate in sadje, ki vsebujejo tudi tekočino.

Sveže sadje in zelenjava: Sveže sadje in zelenjava, kot so lubenice, jagode, kumare, zelena solata in melone, imajo visoko vsebnost vode in pomagajo pri hidraciji. Poleg tega so polni vitaminov in mineralov, ki so koristni za zdravje.

Lahka hrana: V vročini se naš apetit pogosto zmanjša, zato je pomembno, da izberemo lahko hrano, ki je ne bo težko prebaviti. Lahke solate, juhe na osnovi zelenjave, ribe ali perutnina so dobra izbira.

Živila, bogata z elektroliti: Potenje povzroča izgubo elektrolitov, kot sta natrij in kalij. Živila, kot so banane, avokado, oreščki in semena, mlečni izdelki in polnozrnata živila, so dobri viri teh pomembnih mineralov.

Nepredelana živila: Izogibajte se preveč predelani hrani, ki je pogosto bogata s soljo in lahko povzroči dehidracijo.

Ostanite v hladnem okolju: Če je mogoče, ostanite v zaprtih prostorih s klimatsko napravo. Če nimate dostopa do klimatiziranih prostorov, poiščite senco ali uporabite ventilator.

Nosite lahka, svetla in ohlapna oblačila: Temna oblačila absorbirajo več toplote, tesna oblačila pa otežujejo znojenje in hlajenje.

Zaščitite se pred soncem: Če morate biti na soncu, nosite klobuk, sončna očala in zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem (SPF).

Izogibajte se težki telesni aktivnosti: Še posebej v najbolj vročem delu dneva. Če morate biti aktivni, naredite to zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje.

Privoščite si počitek: Huda vročina lahko obremeni telo, zato si vzemite čas za počitek.

Bodite pozorni na znake pregrevanja: Ti vključujejo utrujenost, vrtoglavico, glavobol, hitro bitje srca, suha usta, prekomerno znojenje ali celo prenehanje znojenja, slabost ali bruhanje, krče v mišicah in zmedenost.

Poskrbite za starejše in bolne: Ti so še posebej dovzetni za težave v vročini, zato jih redno obiščite in preverite, ali pijejo dovolj tekočine in ali se hladijo.

Poskrbite za hišne ljubljenčke: Tudi hišni ljubljenčki so lahko dovzetni za težave z vročino. Poskrbite, da imajo vedno dostop do sveže vode in senčnih mest.

 

Verjetno bi se dalo marsikatero urgenco preprečiti, če bi ljudje drugače ravnali v ekstremnih razmerah, kot je huda vročina ...
Številne urgentne situacije, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti hudi vročini, bi se lahko preprečile z boljšim razumevanjem tveganj in sprejetjem preventivnih ukrepov, kot so hidracija, izogibanje ekstremni vročini, nošnja ustrezne obleke, zaščita pred soncem, poznavanje znakov vročinske izčrpanosti in vročinske kapi ter posebna pozornost na tiste, ki so najbolj ogroženi.

S tovrstno proaktivnostjo in zavedanjem lahko mnogi posamezniki preprečijo neprijetne in potencialno nevarne zdravstvene zaplete, povezane z ekstremno vročino.

 

Kako pa je v šempetrski bolnišnici poskrbljeno za hidracijo pacientov in za primerno hlajenje prostorov?
V bolnišnici se po svojih najboljših močeh trudimo zagotoviti dobre nastanitvene pogoje vsem uporabnikom naših storitev, tudi na področju primerne temperature prostorov. V nekaterih večjih sklopih bolnišnice kot so Urgentni center, Oddelek za intenzivno terapijo, Centralni operacijski blok, Porodni blok in Poliklinika je urejeno centralno hlajenje prostorov, med tem, ko je v ostalih predelih glavne bolnišnične zgradbe hlajenje omogočeno s pomočjo posameznih montažnih klimatskih naprav, ki pa zlasti ob velikem številu pacientov in obiskovalcev ne zmorejo optimalnega hlajenja v vseh prostorih.

Za povečanje učinka hlajenja bolniške sobe in delovne prostore v glavni bolnišnični zgradbi vsako jutro, ko je zunanja temperatura še prijetna, temeljito prezračimo, nato pa okna zapremo in zasenčimo. Zdravstveno osebje je pozorno na morebitno dehidracijo pacientov in preventivno zagotavlja dodatne napitke. Prepričani smo, da bomo z energetsko sanacijo bolnišnice težave s primernim hlajenjem vseh prostorov odpravili enkrat za zmeraj.

 

Ste toplotni izčrpani? Imamo rešitev.

V kovček za dopust je modro dati tudi zdravila in izdelke za zaščito

Dragoceni nasveti srčno-žilnim bolnikom ob trenutni hudi vročini

Ljudje na šempetrski okulistiki dobijo strokovno odličnost in človeško prijaznost

 

Spremljajte nas na FacebookuTwitterjuInstagramu in Linkedinu.