Slovenski veleposlanik Damijan Sedar odločno podprl našo misijo v BiH

06/10/2023

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu je odločno podprlo projekt Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je med 25. in 28. septembrom v Sarajevu, Zenici, Banja Luki in Tuzli organiziral štiridnevni zaposlitveni dogodek, ki odmeva še danes. S slovenskim veleposlanikom v Sarajevu, Damijanom Sedarjem smo naredil intervju, v katerem nam je razkril, da imajo BiH in njeni ljudje velik potencial, ki ga je treba razviti do odličnosti.

Gospod veleposlanik Damijan Sedar, zakaj ste se odločili, da podprete idejo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o štiridnevnem zaposlitvenem dogodku na štirih lokacijah?
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu je vedno podpiralo napore slovenskih delodajalcev pri iskanju kadrov na tem trgu. Ko smo slišali, da bo organizator zaposlitvenega dogodka zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, smo takoj aktivno pristopili k iniciativi. Zavedamo se namreč, da se na našem trgu pojavljajo agencije oziroma določeni subjekti, ki sicer ponujajo zaposlitve, a zmeraj na poslujejo po slovenski zakonodaji. Zaradi tega nam je ta institucionalen, organiziran pristop posebej všeč. Ima težo, ima kredibilnost.

Seveda pa je na tokratnem zaposlitvenem dogodku tudi prav poseben kontekst. Pred kratkim smo v Sloveniji doživeli poplave in ker sam izviram iz Koroške, vam lahko iz prve roke povem, da je na terenu enormna škoda in da primanjkuje vseh mogočih kadrov. Zato je ta zaposlitveni dogodek v BiH prišel kot naročen. A namen takšnih akcij ne sme bit samo to, da se zapolni prazna delovna mesta, ampak tudi to, da bodo ljudje pri nas ostali in bili zadovoljni. Za ljudi v BiH moramo biti kredibilna država, ki je vredna zaupanja. Mi z roko v roki z zavodom za zaposlovanje delamo na tem, da vsi, ki v Sloveniji iščejo delavce, pri nas srečajo prave ljudi.

Slovenija je država, ki je polnopravna članica Evropske unije, je država, ki je bila izvoljena za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN za obdobje 2024–2025, in zagovarja prave vrednote, ki jih moramo udejanjati vsak dan pri vsakem zaposlenem. Pa naj bo to Slovenec ali tujec.

Kako so se na novico, da v BiH prihaja več kot 50 delodajalcev iz Slovenije, odzvali ljudje v vašem lokalnem okolju? So se ustrašili, da bo to še en beg možganov, še en velik eksodus?
Ne, sploh ne. Lokalno okolje se je odzvalo zelo pozitivno. Do mene je prišlo veliko vprašanj glede zaposlitvenega dogodka in odzivov nanj. Ob vsem, kar zastopa Slovenija v Bosni in Hercegovini, od podpore za njihovo polnopravno članstvo v Evropski uniji, do pomoči pri dvigu vseh mogočih standardov, je ta pristop z organizacijo zaposlitvenega dogodka po moji oceni pravilen.

Tu ne gre samo za predstavitev 50 delodajalcev in zavoda za zaposlovanje, ampak gre tudi za promocijo naše države, ki je napredovala, države, ki stremi k boljšim standardom. Posebej še po vseh teh poplavah, ko smo ugotovili, da moramo spremenit veliko paradigem. Zaradi tega sem tudi vesel, da je lep odziv tudi na trgu delovne sile. V veljavo bo stopila tudi nova zakonodaja, ki bo poenostavila postopke zaposlovanja. Slovenija mora iti naprej, mi smo vsekakor lahko pozitivni zgled za Bosno in Hercegovino.

Veliko se gibljete med ljudmi v Bosni in Hercegovini. Kaj pravijo o Sloveniji kot državi?
Na Slovenijo gledajo kot na prijateljsko državo, s katero nimajo odprtih vprašanj. Nas vidijo kot dobre sosede. Jaz sem bil pri njih velikokrat predstavljen kot 'najbolji komšija'. Na to ponavadi nagajivo odgovorim, da imamo tudi mi doma za najboljšega soseda tistega, ki ni mejaš. To je očitno v človeški naravi. Sicer smo jim na številnih področjih lep zgled. Ravno te poplave so okrepile sicer zelo dobre odnose med državama.

Bosna in Hercegovina se je prvič v svoji zgodovini odzvala s pomočjo v obliki mehanizacije, strojnikov in pripadnikov civilne zaščite, ki so pomagali pri prvem valu sanacije na najbolj prizadetih območjih. Sam sem jih spremljal tudi na terenu. Bili so tudi pri meni doma. Vtis, ki so ga pustili, je presegel vsa pričakovanja. Ko so se s Koroške vračali domov, je stekla tudi kakšna solza. Besed zahval je bilo enormno.

Vsem rad razlagam, da je ta elementarna naravna katastrofa občutno izboljšala naše odnose. Tudi oni so ugotovili, da lahko pomagajo. Dokazali so, da so naši pravi prijatelji. Ne glede na to, kaj nas je doletelo, smo na tej človeški ravni vsi pridobili. In na tem odličnem temelju moramo graditi naprej. Solidarnost je tista, ki pelje naprej ne samo slovensko družbo, ampak tudi družbo v BiH.

Kje pa vi vidite BiH v bližnji prihodnosti? Ima realne možnosti, da se uspešno vključi v Evropsko unijo?
Slovenija je ogromno pripomogla k temu, da je bil BiH podeljen status kandidatke za članstvo v EU, a je morala sprejeti priporočene ukrepe za krepitev pravne države, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter upravljanja migracij in temeljnih pravic.

Mi verjamemo, da je mesto BIH v Evropski uniji, da postane polnopravna članica. Trenutno podpiramo naslednji korak – to je odprtje pristopnih pogajanj. Seveda se bodo pa potem pravila igre spremenila. Če povem v športnem žargonu: žoga bo kmalu popolnoma na njihovi strani igrišča, saj bodo morali opraviti vse reforme, nato pa jih uveljaviti še v praksi.

Mi jim lahko ponudimo ogromno izkušenj, saj smo že skoraj 20 let v evropski uniji, prav tako v Natu. BIH je država, ki se še vedno sooča s postkonfliktnimi problemi in z notranjo kohezivnostjo. Definitivno potrebuje prijatelje in države, ki jih razumejo v njihovih specifikah in pri problemih, ki se bodo morali rešiti pred samim polnopravnim članstvom v EU. In tam nastopi Slovenija. Ne samo v vlogi mentorice, ampak tudi v vlogi prave podpornice pri reševanju vseh strateških vprašanj.

Sprava med narodi v BiH je zagotovo edina pot za razvoj države …
Geopolitična situacija v Evropi nas opominja, da je sodelovanje med državami, ki imamo podobne orientacije in podoben način razmišljanja, nujna. Potrdila je, da je potrebno zahodni Balkan, področje bivše Jugoslavije, nujno vključit v EU. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so države Zahodnega Balkana obdane z državami Evropske unije. Kot vidite je tudi zahodno balkanska migracijska pot postala spet zelo aktivna.

Če bi bile te države že v EU in bi imele boljši pravosodni sistem, boljše standarde, bi tudi skupno lažje reševali migracijska vprašanja. Mislim, da je rešitev v poglabljanju sodelovanja, v iskrenih odnosih.

Če bo Slovenija znala BiH na pravilen način pomagati, ji prisluhnit pri vprašanjih, ki dejansko obremenjujejo njeno notranje politično klimo, bo to velika zmaga. Mi moramo promovirati EU, ki je projekt sprave.

Poglejte Francijo in Nemčijo, ki sta se v EU vključile tudi zaradi sprave. Oni so šli v ta evropski projekt tudi zaradi tega, da se pomirijo. Niso naprej rešili vseh odprtih vprašanj in šele potem začeli sodelovati. To je lahko za nas lepa lekcija. Naša naloga je, da vse lokalne akterje zaposlimo s temami, ki pomenijo prihodnost. Pomemben je gospodarski razvoj, pomembni so vsi standardi, blagostanje, okolje, splošni napredek.

Ko bodo te teme za volivce in državljane BiH prve teme, ko bodo na volitvah izbirali politične stranke in kandidate, ki bodo stali za temi vrednotami, takrat se bo prostor za razne nacionalizme, patriotizme, za politike 19. oziroma 20. stoletja, zožil na minimum. Prevladale bodo namreč teme 21. stoletja. Če je to zmogla Slovenija, bo zmogla tudi BiH. Med nami ni bistvenih razlik.

Je večina ljudi iz BIH, ki se zaposlijo v Sloveniji, zadovoljnih? Ko se vrnejo domov, povejo dobro zgodbo naprej? Včasih so rekli: Dober glas seže v deveto vas …
S Slovenijo so zadovoljni. Oni v Sloveniji cenijo to, da jih spoštujemo. Mi Slovenci imamo kapaciteto razumevanja posebej za narode nekdanje Jugoslavije. Oni so že tradicionalno pri nas. Vsi poznamo nekoga, če ne drugače prijateljsko. Eni imajo bližnje sorodstvene vezi, drugi daljne. Tudi njihovo število v določenih okoljih v Sloveniji je ponekod takšno, da lahko rečemo, da so domačini. Nimam občutka, da nanje gledamo kot tujce. So pač kot se reče iz Bosne. In to je tam nekje za vogalom.

Kadar pripravljamo piknik, so njihovi recepti včasih boljši kot naši. Ko gre za glasbo, je njihova velikokrat tudi bolj primerna za zabavo kot naša. Mi imamo en koncept sobivanja, ki se je gradil dolgo. Tam so vsi nastavki za odlično sodelovanje tudi v prihodnje.

Rdeča nit teh štirih dogodkov v štirih mestih v BiH je jasna: dajmo igrat po zakonodaji, dajmo igrat po pravilih. Da se ne bodo dogajale agencije, ki ljudi ne plačujejo. Da se ne bodo dogajali delodajalci, ki delovno silo izkoriščajo. Da se ne bo dogajalo, da iskalci zaposlitve pridejo v Slovenijo samo z namenom pridobitve delovne vize in bi potem podaljšali pot na zaželjeno destinacijo v Avstrijo ali Nemčijo oziroma še kam dlje. Kdorkoli želi delati v Sloveniji, naj že na začetku razčisti s svojimi ambicijami in cilji. Mi nudimo zaposlitev pri nas, v Sloveniji. Ne na Švedskem, ne v Nemčiji.

Ta zaposlitveni dogodek ni bil samo odlična promocija za Slovenijo, ampak tudi odlična promocija za Bosno in Hercegovino. Vsi Slovenci, ki smo se udeležili štiridnevnega srečanja, smo bili toplo sprejeti s strani domačinov. Ko smo obiskali restavracijo, tržnico, ko smo se peljali s taksijem, smo se počutili kot doma …
To so dokazi, da imamo že dolgo časa prijateljski odnos. A ga je vseeno treba negovat vsak dan. Nič ni samoumevno. Vsaka interakcija, ki jo imamo z njimi – od tega, kako nas oni postrežejo v svoji čevapdžinici do tega, kako sprejmemo mi njihovega delavca pri nas v Sloveniji – sestavlja mozaik odnosov med dvema državama. Odkar je Slovenija samostojna, se ogromno vlaga v Bosno in Hercegovino. Tu so od nekdaj prisotne slovenske znamke.

Slovenci radi prihajamo v Bosno in Hercegovino. Gre tudi za izjemno dediščino olimpijskih iger, ki so bile v Sarajevu 1984. Naslednjega februarja bo 40. obletnica. Vučko je bil naš. V Bosni in Hercegovini je še vedno živa krilatica – Jureka volimo više od bureka. Za 40. obletnico olimpijskih iger na veleposlaništvu pripravljamo številne aktivnosti. Vedno rad poudarim, da smo Slovenci tukaj bili že nekoč, smo še vedno prisotni in bomo tu tudi ostali.

Bosna in Hercegovina je krasna država. Ima fantastične destinacije. Na sarajevski Baščaršiji najdete ljudi iz celega sveta. Najlepši deli države so nam najbližji. Npr. Bosanska Krajina, Narodni park Una, porečje reke Sane. Slovenci imamo radi njihove planine, všeč so nam njihovi vinogradi. Obožujemo njihovo hrano. V dveh letih, odkar sem veleposlanik v Sarajevu, še nisem sedel v restavraciji, kjer me ne bi dobro postregli. Kar je včasih sicer minus, ko se primete za pas.

Kaj bi kot veleposlanik v Sarajevu rekli ljudem iz BiH, če bi vas vprašali, ali je Slovenija prava destinacija za njihovo zaposlitev?
Slovenija je polnopravna članica EU, kjer je na prvem mestu spoštovanje zakonov. Kjer si prizadevamo, da bi delovala sodišča. Kjer zahtevamo, da so delodajalci odgovorni. Kjer od lastnikov stanovanj zahtevamo, da jih oddajajo s spoštovanjem pogodb. Da je Slovenija destinacija, kjer bodo spoštovani, saj si to zaslužijo. In da lahko tudi v tem našem okolju rastejo. Da je pomembna kariera vsakega posameznika, ne glede na delo, ki ga opravlja. Tudi varovanje okolja je izredno pomembno za naše nadaljnje blagostanje, naš obstanek, pa tudi za ohranitev biotske raznovrstnosti. Mislim, da Slovenija je destinacija prihodnosti in bo to tudi ostala.  

Galerija