Skoči na vsebino
Gumb išči Zapri iskalnik
+386 (0)5 330 1000
odpri iskalnik po strani

Pretirana hidracija se lahko vrne kot bumerang

28.07.2023
river-3528344_1280.jpg

Kaj je optimalna izbira za hudo vročino? Hladna, mlačna ali topla voda?
Voda je ključna za mnoge telesne funkcije, vključno s prebavo, absorpcijo hranil, cirkulacijo krvi, ustvarjanjem sline, transportom hranil in vzdrževanjem telesne temperature. Zato je pomembno, da poskrbimo za zadosten vnos vode. Vsekakor je priporočljivo, da imamo vedno pri sebi steklenico mlačne vode ali kakega drugega hidratantnega napitka, ko so temperature okolja visoke, takrat, ko je dostop do vode otežen.V primeru, da je dostop do vode ves čas zagotovljen, pa steklenica mlačne vode ni ravno obvezna oprema. Za nekatere ljudi je lahko koristno imeti vedno pri sebi stekleničko vode, da se spomnijo, da morajo piti vodo čez dan. Topla voda lahko pomaga pri prebavi, medtem ko je hladna voda lahko osvežilna. Pri tem je pomembno vedeti, da hladna voda, čeprav lahko ponuja takojšnje olajšanje, morda ni najboljša izbira za hidracijo v vročem vremenu. Hladna voda lahko povzroči, da se krvne žile v želodcu zožijo, kar upočasni absorpcijo tekočine. Mlačna voda oziroma voda sobne temperature se običajno hitreje absorbira.

Po drugi strani pa se je treba zavedati, da prekomerno pitje vode lahko vodi v resno stanje, znano tudi kot vodna intoksikacija ali hiponatriemija, ki se zgodi, ko nekdo zaužije več vode, kot jo njegovo telo lahko varno obdela. Ko tovrstno ravnovesje med vodo in elektroliti - predvsem natrijem - v telesu ni vzdrževano na ustrezen način, lahko pride do škodljivih učinkov. Če zaužijemo preveč vode, se raven natrija v telesu lahko razredči do točke, da postane prenizka. To stanje imenujemo hiponatriemija. Ko se raven natrija v telesu drastično zmanjša, lahko celice začnejo nabrekati z vodo. Ta oteklina je posebej nevarna, ko se pojavi v možganskih celicah, kar lahko povzroči slabost, bruhanje, glavobol, dezorientiranost, zmedenost, krče, podobne epileptičnim, izgubo zavesti in v hujših primerih tudi smrt.

Zato je pomembno, da ohranjamo pravo ravnovesje. Medtem ko je pomembno ostati hidriran, to ne pomeni, da bi morali prekomerno piti vodo. Vsaka oseba ima različne potrebe po hidraciji, ki so odvisne od mnogih dejavnikov, vključno z velikostjo telesa, starostjo, spolom, ravnjo telesne aktivnosti, podnebnimi pogoji in morebitnimi zdravstvenimi stanji. Za večino ljudi je dovolj, da pijejo, ko so žejni, in da pijejo dodatno vodo med fizično aktivnostjo ali v vročem vremenu.

Dehidracija nas spremlja skozi celo poletje. Kako jo prepoznati?
Dehidracija je stanje, pri katerem telo izgubi več tekočine, kot jo zaužije. Ko je voda izgubljena brez ustrezne nadomestitve, se koncentracija elektrolitov v telesnih tekočinah poveča, kar vodi v povišanje osmolarnosti, to pa lahko vpliva na normalno delovanje telesa. Vzroki za dehidracijo so lahko različni, vključno z nezadostnim vnosom tekočin, pretirano telesno aktivnostjo ter boleznimi, ki povzročajo drisko, bruhanje ali povišano telesno temperaturo. Preprečevanje dehidracije je ključnega pomena in vključuje redno uživanje tekočin čez dan, posebej v vročem vremenu ali med telesno aktivnostjo.

Znaki dehidracije se lahko razlikujejo glede na resnost stanja. Nekateri najpogostejši znaki dehidracije so:

  • Suha in lepljiva usta ter občutek žeje.To so pogosto prvi znaki dehidracije.
  • Utrujenost, zaspanost ali omotičnost.
  • Manj pogosto uriniranje.
  • Temnejši urin.Običajno je urin svetle barve. Če je urin temen ali močno rumen, je to lahko znak dehidracije.
  • Suha, luskasta in manj elastična koža.
  • Glavobol ali celo napadi migrene.
  • Zaprtje.
  • Hitro bitje srca ali pospešeno dihanje.
  • Zmedenost ali razdražljivost.

V najhujših primerih lahko dehidracija povzroči šok, ki je smrtno nevarno stanje.

Če menite, da gre za dehidracijo, je pomembno, da takoj ukrepate. Zdravljenje dehidracije obsega rehidracijo, ki je proces nadomestitve izgubljenih tekočin in elektrolitov. To se lahko izvaja oralno (na usta) - z uživanjem tekočin in hrane, ki vsebuje elektrolite, ali intravensko - v hujših primerih, ko oralno zaužitje ni mogoče ali ni zadostno.

Izpostavljene so najbolj ranljive skupine ljudi, predvsem otroci in starejši…
Otroci, zlasti majhni otroci in dojenčki, so posebej dovzetni za dehidracijo. Razlogi za to so večplastni:

  • Otroci, še posebej majhni otroci in dojenčki, imajo manjšo telesno težo, kar pomeni, da lahko celo majhna izguba tekočine v telesu povzroči dehidracijo.
  • Na soncu in vročini se telesna temperatura otroka dviga trikrat hitreje kot pri odraslem, saj mehanizmi za uravnavanje telesne temperature še niso dovolj dobro razviti.
  • Otroci so pogosto bolj aktivni in imajo hitrejši metabolizem, kar pomeni, da lahko hitreje izgubijo tekočine preko znojenja.
  • Dojenčki in majhni otroci se ne morejo samostojno hidrirati, zato so odvisni od odraslih, ki skrbijo zanje.
  • Otroci so pogosto bolj dovzetni za bolezni, ki povzročajo bruhanje in drisko, ki lahko hitro vodijo do dehidracije.
  • Otroci in dojenčki imajo večji delež telesne tekočine v primerjavi z odraslimi, kar pomeni, da lahko hitreje izgubijo večji odstotek telesne tekočine.
  • Otroci imajo manjše rezerve tekočin kot odrasli, kar pomeni, da se lahko hitreje dehidrirajo, če ne zaužijejo dovolj tekočine.
  • Otroci tudi nimajo zadostno razvitega občutka za žejo in pogosto pozabijo piti, kar situacijo še dodatno poslabša. Nujno je, da dehidracijo pri otroku preprečimo tako, da mu večkrat na dan ponudimo tekočino, najbolje vodo ali ohlajen nesladkan čaj. Hidracijo povečamo tudi s sadjem, ki vsebuje veliko vode (lubenica, melona, breskev ipd.), izogibamo pa se sladkim pijačam.

Starejši ljudje so še posebej dovzetni za dehidracijo iz več razlogov:

  • Zmanjšan občutek žeje. Občutek žeje se s starostjo zmanjšuje, kar pomeni, da starejši ljudje pogosto ne pijejo dovolj vode, ker niso občutili, da so žejni, tudi če so dehidrirani.
  • S staranjem se količina vode v telesu zmanjša. To pomeni, da lahko izguba majhne količine tekočine povzroči relativno večjo izgubo celotne telesne vode.
  • Starejši ljudje pogosto jemljejo zdravila, ki lahko vodijo do dehidracije, kot npr. diuretiki.
  • Starejši ljudje so pogosto bolj dovzetni za bolezni, ki lahko privedejo do dehidracije, kot npr. sladkorna bolezen in bolezni ledvic.
  • Starejši ljudje so pogosto manj aktivni, kar lahko zmanjša njihov občutek žeje.
  • Fizične ali kognitivne omejitve. Nekateri starejši ljudje morda ne morejo samostojno dostopati do tekočin ali morda ne razumejo, da morajo piti, kar lahko vodi do dehidracije.

Zakaj nekatera zdravila povzročajo dehidracijo?
Nekatera zdravila lahko povzročijo dehidracijo, ker spodbujajo izločanje tekočin iz telesa, ali povzročajo stranske učinke, kot so bruhanje ali driska, ki lahko vodijo do izgube tekočin. Tukaj je nekaj skupin zdravil, ki lahko vodijo do dehidracije:

  • Diuretiki.To so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, srčnega popuščanja in nekaterih vrst edemov (otekanja zaradi zadrževanja tekočin). Delujejo tako, da spodbujajo ledvice, da izločajo več soli in vode iz telesa, kar povečuje količino urina, ki ga telo izloča. Primeri vključujejo furosemid (Lasix, Edemid) in hidroklorotiazid.
  • Laksativi (odvajala).Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje zaprtja. Delujejo tako, da kopičijo vodo v črevesju in s tem pospešujejo izločanje blata, kar lahko vodi do izgube tekočin.
  • Nekatera zdravila za diabetes.Nekatera zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, kot so inhibitorji SGLT-2, delujejo tako, da pomagajo ledvicam izločati več glukoze v urinu, kar lahko vodi do povečanega uriniranja in potencialne dehidracije.
  • Zdravila, ki se uporabljajo pri srčnih aritmijah. npr. zaviralci receptorjev beta (beta-blokatorji). V večini primerov beta-blokatorji neposredno sicer ne povzročajo dehidracije, vendar pa lahko nekateri neželeni učinki beta-blokatorjev, kot so slabost, bruhanje ali driska, posredno prispevajo k dehidraciji.
  • Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID). Ta zdravila, kot je npr. ibuprofen, se pogosto uporabljajo za lajšanje bolečin in vnetij. Lahko povzročijo zadrževanje natrija in vode v ledvicah, kar lahko pripelje do dehidracije.
  • Zdravila za zbijanje povišane telesne temperature. Ta zdravila, kot je paracetamol, lahko povzročijo povečano potenje, kar lahko vodi do izgube tekočin in dehidracije.
  • Zdravila proti prehladu in alergijam:
    • Antihistaminiki.Ti se pogosto uporabljajo za zdravljenje simptomov alergij, kot so izcedek iz nosu, srbeče oči in kihanje. Lahko povzročijo suha usta in zmanjšano potenje, kar lahko poveča tveganje za dehidracijo.
    • Dekongestivi.Ta zdravila se uporabljajo za zmanjšanje otekline sluznice nosne votline. Lahko povzročijo zadrževanje urina, kar povečuje tveganje za dehidracijo.
    • Ekspektoransi.Ta zdravila se uporabljajo za redčenje sluzi v dihalnih poteh, da olajšajo izkašljevanje sluzi. Znano je, da lahko povzročijo suha usta, kar lahko vodi do zmanjšanega vnosa tekočin in posledično do dehidracije.
    • Zdravila proti vročini, kot sta paracetamol ali ibuprofen. Ti lahko povzročijo povečano potenje, kar lahko vodi do izgube tekočin in dehidracije.
  • Nekateri antipsihotiki in antidepresivi.Ta zdravila lahko povzročijo suha usta, povečan občutek žeje in/ali znojenje, kar lahko vodi do dehidracije zaradi povečanega vnosa tekočin in posledično izločanja večje količine urina.
  • Zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka.Nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje hipertenzije, kot so zaviralci ACE, povzročajo suha usta in izguba apetita, kar lahko vodi do zmanjšanega vnosa tekočine; antagonisti kalcijevih kanalčkov povečajo potenje; zaviralci receptorjev angiotenzina lahko povzročijo dehidracijo.
  • Antiholinergiki.Ta zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje različnih stanj, kot so prekomerno potenje, Parkinsonova bolezen in nekatere bolezni sečil, lahko zmanjšajo nastanek sline in povzročijo suha usta, kar lahko prispeva k dehidraciji.
  • Zdravila za kemoterapijo.Nekatera zdravila za kemoterapijo lahko povzročijo bruhanje in drisko, kar lahko privede do dehidracije.

Če jemljete katero koli od teh zdravil in ste zaskrbljeni zaradi dehidracije, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Pomembno je, da nadaljujete z jemanjem predpisanih zdravil, razen če vam zdravnik ne svetuje drugače. Poleg tega je ključnega pomena, da poskrbite za zadosten vnos tekočin, zlasti če jemljete zdravila, ki lahko povečajo tveganje za dehidracijo.

Je liter vode na dan optimalna hidracija?
Optimalna dnevna hidracija je odvisna od več dejavnikov, vključno s starostjo, spolom, telesno aktivnostjo, podnebjem in splošnim zdravstvenim stanjem posameznika. Kljub temu se lahko držimo splošnih smernic za zadosten vnos tekočine (vir: Evropska agencija za varnost hrane (European Food Safety Authority – EFSA)), in sicer:

  • Odrasli:
    • Ženske: Približno 2,0 litra tekočine na dan.
    • Moški: Približno 2,5 litra tekočine na dan.
  • Otroci:
    • Otroci, stari 1-2 let: Približno 0,8-1,2 litra na dan.
    • Otroci, stari 2-3 leta: Približno 1,3 litra na dan.
    • Otroci, stari 4-8 let: Približno 1,6 litra na dan.
    • Deklice, stare 9-13 let: Približno 1,9 litra na dan.
    • Dečki, stari 9-13 let: Približno 2,1 litra na dan.

Ti vnosi vključujejo vso tekočino, ki jo zaužijemo preko hrane in pijače, ne samo vode. Hrana običajno prispeva približno 20-30 odstotkov celotne dnevne količine vode, ki jo zaužijemo. Vendar pa je treba upoštevati, da se lahko potrebe po hidraciji razlikujejo. Dodatne količine tekočine se potrebujejo ob naslednjih dejavnikih:

  • Fizična aktivnost: Pri telesni aktivnosti se znojenje poveča, kar vodi v izgubo tekočine. Zato je pri vadbi priporočljivo piti dodatno tekočino, da nadomestimo izgubo. Količino je treba prilagoditi intenzivnosti vadbe, trajanju in stopnji potenja.
  • Podnebje: V vročem podnebju ali v času povišane temperature je treba povečati vnos tekočine zaradi povečane izgube preko znojenja.
  • Nosečnost ali dojenje: Med nosečnostjo in dojenjem se povečajo potrebe po tekočini, in sicer:
    • Nosečnice: Priporočljivo je povečati vnos tekočine za 300 ml na dan, kar pomeni, da je skupna priporočena količina približno 2,3 litra na dan.
    • Doječe matere: Priporočljivo je povečati vnos tekočine za 700 ml na dan, kar pomeni, da je skupna priporočena količina približno 2,7 litra na dan.
  • Posebna zdravstvena stanja: Nekatera zdravstvena stanja, kot so ledvične bolezni, sladkorna bolezen, bruhanje ali driska, lahko zahtevajo povečan vnos tekočine. V takšnih primerih se je treba posvetovati z zdravnikom, da se določijo individualne potrebe po hidraciji.

Pomembno je tudi, da poslušate svoje telo. Če ste žejni ali imate temen urin, to pomeni, da je treba povečati vnos tekočine. Prav tako se morate prilagajati glede na svoje potrebe in okoliščine, kot so intenzivnost telesne aktivnosti, podnebje in zdravstveno stanje.

Pri športnikih in tistih, ki so fizično zelo aktivni, se lahko potrebe po tekočini povečajo, saj se z znojenjem izgublja več tekočin.

Pomembno je tudi omeniti, da lahko prekomerno pitje vode povzroči stanje, imenovano hiponatriemija, ki je posledica prenizke ravni natrija v krvi.

Da bi se izognili dehidraciji, poskusite redno piti tekočino čez dan, še posebej, če se znojite zaradi vročine ali telesne vadbe, če ste bolni ali če dojite. Bodite pozorni na znake dehidracije, kot so suha usta, občutek žeje, manj pogosto uriniranje ali temnejši urin.

Če ste zaskrbljeni zaradi svoje hidracije ali če imate zdravstveno stanje, ki bi lahko vplivalo na vaše potrebe po tekočini, se posvetujte z zdravnikom.

Spremljajte nas na FacebookuTwitterjuInstagramu in Linkedinu.