Naša gastroenterologinja Tina Kurent Francky pričela slediti bolnike s KVČB z UZ črevesja

29/03/2025

Gastroenterološki oddelek v šempetrski bolnišnici se je okrepil tudi z novim holangioskopom, ki omogoča neposredno vizualizacijo žolčnih poti.

Tina Kurent Francky, dr. med., spec. gastroenterologije, bolnike s KVČB ste pričeli slediti z UZ črevesja. Gre za velik preboj ali za alternativo na področju diagnostike?
UZ črevesja je z napredkom tehnologije in vse bolj natančnimi ultrazvočnimi aparati postala dovolj natančna preiskava, da si lahko z njo pomagamo pri ocenjevanju aktivnosti vnetja v črevesu pri bolnikih s potrjeno kronično črevesno boleznijo (KVČB). Ni preiskava, ki lahko v celoti zamenja kolonoskopijo. Te bodo za bolnike s KVČB še vedno potrebne za postavitev diagnoze, nato pa bodo potrebne obdobne kontrolne kolonoskopije za izključevanje displastičnih sprememb. UZ črevesja se vse bolj uveljavlja kot dovolj natančna metoda za ocenjevanje odgovora na novo uvedeno zdravljenje in doseganje remisije, sploh v kombinaciji z vrednostjo fekalnega kalprotektina. Uporablja se tudi za ugotavljanje zagona KVČB in njenih zapletov, kot so stenoze, fistule in abscesi.

Kakšnih pristopov ste se pred uvedbo UZ črevesja posluževali v vaši internistični endoskopski diagnostiki?
Po smernicah smo morali po vsaki menjavi terapije, ki smo jo pri bolniku napravili zaradi zagona bolezni, opraviti kontrolno kolonoskopijo. Za bolnike z ulceroznim kolitisom v roku 6, za bolnike s Crohnovo boleznijo pa 12 mesecev po menjavi terapije. Sedaj je možno odgovor na zdravljenje ocenjevati z UZ črevesja, kar je veliko bolj prijetno za bolnike, saj se na preiskavo ni potrebno pripravljati. Čiščenje črevesja torej ni potrebno, pa tudi preiskava ni boleča.

Ima UZ zelo pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju najrazličnejših bolezni črevesja?
Vsaj pri KVČB se ne uporablja za odkrivanje bolezni, lahko zgolj postavimo sum na KVČB na podlagi UZ izvida. Za postavitev diagnoze ulceroznega kolitisa ali Crohnove bolezni je še vedno zlati standard koloileoskopija z biopsijami za patohistološko verifikacijo bolezni. Se pa UZ črevesja že dlje časa uporablja ob sumu na divertikulitis. S tem se pri nas ukvarjajo večinoma radiologi.

Kaj bodo s tem pridobili pacienti na oddelku za gastroenterologijo? Boste pri vsakem v prihodnje uporabili UZ črevesja ali samo v specifičnih primerih?
Moja želja je, da bi imeli UZ aparat v gastroenterološki ambulanti. Tako bi lahko bolnikom s KVČB, ki pridejo na pregled, UZ črevesja opravila kar v istem terminu in ne bi bila potrebna dodatna napotitev in nov termin. Zelo bi si želeli imeti dovolj zmogljiv UZ aparat, ki bi bil namenjen gastroenterološkim bolnikom. Trenutno si ga namreč sposojamo od internistov drugih specialnosti in posledično kdaj je, kdaj pa tudi ni na voljo. 

Boste zdravniki z UZ črevesja lahko postavili bolj natančno diagnozo kot ste jo prej?
UZ črevesja nam sicer lahko nekoliko pomaga, da postavimo sum na KVČB, če vidimo zadebeljeno steno črevesa. Najbolj ključno razliko bo UZ naredil pri sledenju bolnikov, ko jim enkrat postavimo diagnozo KVČB. Preiskava bo v prvi vrsti olajšala življenje bolnikom, saj vsak, ki je že opravil kolonoskopijo ve, da ni enostavna preiskava, pa tudi priprava nanjo je naporna. Če se nam želja uresniči in bo UZ aparat na voljo v gastroenterološki ambulanti, potem bo to olajšalo delo tudi nam zdravnikom. Saj bi v nekaj minutah imeli odgovor, ali gre pri bolniku za zagon ali mirno bolezen, poleg tega bi tudi pomembno pospešili sprejemanje odločitev pri bolnikih z zagonom bolezni. 

Ste zadovoljni s prvimi rezultati UZ črevesja? 
Ja, zelo. Sploh navdušena sem nad kvaliteto UZ aparata, ki so ga nedavno dobili kardiologi. Kadar delam s slabše zmogljivimi UZ aparati je žal slika manj kvalitetna, preiskava zato tudi dlje traja in je manj zanesljiva. Držimo pesti, da čim prej tudi gastroenterološki oddelek dobi svoj UZ aparat!

Gastroenterološki oddelek v šempetrski bolnišnici pa se je okrepil tudi z novim holangioskopom. Njegove prednosti je pojasnil vodja oddelka za gastroenterologijo dr. Miha Bartolić, dr. med., spec. interne medicine.

V naši zdravstveni ustanovi ste začeli izvajati Holangioskopijo (neposreden vizualen pregled žolčnih poti). Za kako veliko pridobitev gre? 
Peroralna holangioskopija (POC) je endoskopski postopek, ki omogoča neposredno vizualizacijo žolčnih poti. POC postaja vse pomembnejše orodje za vrednotenje bolezni žolčnih vodov, ki jih z drugimi preiskavami (endoskopska retrogradna holangio pankreatikografija – ERCP, CT slikanje,…) ne moremo opredeliti. POC omogoča tudi zdravljenje težavnih žolčnih kamnov v žolčnih vodih. Vse to bomo lahko našim bolnikom sedaj ponudili tudi v naši ustanovi, sicer večina splošnih bolnišnic te možnosti nima.

Kako poteka Holangioskopija?
POC je nadgradnja ERCP. Poseg je s strani bolnika praktično enak. Preiskavi se opravita v sedaciji. Pri ERCP bolniku skozi usta, požiralnik in želodec v dvanajstnik uvedemo duodenoskop – poseben endoskop s kamero, s katero si prikažemo steno dvanajstnika in papilo Vateri – izstopišče žolčnih vodov v dvanajstnik. Skozi duodenoskop nato uvajamo različne inštrumente (žice, balone, kanile, košarice, opornice…) ter tako skozi papilo Vateri dostopamo do žolčnih vodov. Preiskava potega pod rentgenom, in vse informacije dobimo v 2D rentgenski sliki. POC je nadgradnja ERCP, ko med ERCP posegom uvedemo poseben, izredno tanek, holangioskop s kamero na koncu skozi duodenoskop direktno v žolčne vode. Tako imamo poleg rentgenske slike še direktno vizualizacijo žolčnih vodov od znotraj ter ob tem tudi vseh bolezenskih stanj. 

Gre za nadgradnjo ERCP (endoskopske retrogradne holangio pankreatografije). V čem se razlikujeta ERCP preiskava in Holangioskopija?
ERCP nam omogoča samo prikaz žolčnih, žolčnika in vodov trebušne slinavke preko rentgenske slike. POC pa nam omogoča, da si te strukture in bolezenska stanja ogledamo neposredno. Za POC se lahko odločimo kar med ERCP posegom v isti seansi.

Vam Holangioskopija prinese veliko dodatnih podatkov za postavitev diagnoze žolčnih vodov?
V določenih primerih in bolezenskih stanjih je sam ERCP dovolj. Vedno pa, ko stvari niso popolnoma jasne, uporabimo še POC. Neposreden prikazen žolčnih vodov on znotraj nam da veliko dodatnih informacij. Ogledamo si lahko strukture stene žolčnih poti, kjer lahko prepoznamo vnetje ali tumorsko tkivo. Lahko vidimo kamne v vodih. Skozi holangioskop lahko uvedemo tudi zelo tanke kleščice, s katerimi pod nadzorom kamere vzamemo vzorce prav iz željenega mesta. Npr.: tam, kjer z ERCP vidimo le zožitev žolčnega voda, lahko s holangiskopijo opredelimo naravo zožitve ter odvzamemo ciljane vzorce tkiva za analizo.

So zaradi nje pacienti do zdaj odhajali drugam? In bodo sedaj lahko ostali v domačem okolju …
Seveda, take bolnike smo v preteklosti napotili v UKC Ljubljana. Pri nas so imeli ERCP poseg, potem pa so imeli še en poseg v drugi ustanovi, kar je za bolnika veliko bolj obremenilno in vzame več časa. To lahko sedaj naredimo v eni seansi.

Kakšni so prvi rezultati holangioskopije? Vzpodbudni?
Zaenkrat nimamo še veliko opravljenih preiskav, ampak rezultati so vzpodbudni. Sedaj ko je POC dostopna tudi pri nas, bo nedvomno preiskav vse več, saj jo bomo ponudili vsakemu bolniku, ki jo potrebuje.

Načrtujete še kakšne nove preiskave, ki jih še ne opravljate? Kakšne nove aparature, da bi bili pri vašem delu še boljši?
Načrtov je še veliko, od nazalne gastroskopije, laserskega drobljenja kamnov žolčnih vodov, pa umetne inteligence pri odkrivanju in prepoznavanju polipov debelega črevesa,… Za vse to so seveda potrebne tudi aparature. Vsekakor se bomo še naprej trudili slediti razvoju.