Alenka Bitežnik ni hodila v službo samo zato, ker je treba, ampak zato, ker ji je bilo mar.

04/02/2026

Diplomirana medicinska sestra Alenka Bitežnik, ki je s srcem in dušo opravljala delo na dializnem oddelku šempetrske bolnišnice, bo o ledvicah ozaveščala tudi po upokojitvi.

»Poslanstvo medicinske sestre sem v šempetrski bolnišnici začela pred skoraj pol stoletja. Če sem bolj natančna, pred 40 leti. Na tej dolgi poti sem v svoj življenjski nahrbtnik spravila ogromno dragocenih izkušenj, znanja in lepih spominov. Najprej sem bila pol leta pripravnica in sem krožila po vseh oddelkih bolnišnice. Sledilo je triletno obdobje na oddelku za dializo, kjer sem nadomeščala porodniške odsotnosti. Nato se mi je ponudila priložnost za zaposlitev za nedoločen čas v centralni intenzivni terapiji (CIT) in sem jo seveda zgrabila z obema rokama. Po letu dni so me začasno »posodili« na oddelek za dializo, a se nisem nikdar več vrnila v CIT. Posoja je torej trajala celih 39 let, vse do moje upokojitve. To je verjetno najdaljša posoja v zgodovini naše bolnišnice.

V službo sem rada hodila, ker je bilo delo na dializi res raznoliko in ker sem delala na različnih lokacijah. Na oddelku za dializo smo ledvične bolnike zdravili s hemodializo. V centralni intenzivni terapiji smo spremljali akutne ledvične bolnike, na internističnem oddelku pa peritonealne bolnike. Na dializnem oddelku sem se dobro počutila, ker smo bili prava ekipa sester in zdravnikov. Če so sestre ali pacienti potrebovali kakšen nasvet, sem bila zmeraj na voljo.

Na dializi gresta strokovnost in srčnost z roko v roki. Kot medicinska sestra moraš obvladat dializne aparature in vse, kar sodi zraven, zato sem se večkrat letno strokovno izobraževala. Leta 2022 sem naredila strokovni preizkus znanja za pridobitev licence za strokovno področje, katera mi je prinesla prevedbo v diplomirano medicinsko sestro za delo na dializnem oddelku. Lahko rečem, da si vsakemu pacientu angel varuh, saj ga nenehno spremljaš in se takoj odzoveš, če mu postane slabo ali če ti aparatura s piskom sporoči, da je nekaj narobe. V primeru življenjske ogroženosti bolnika nemudoma pokličeš zdravnika. Sčasoma postaneš pacientov prijatelj, ki ga posluša in skuša razumeti njegove skrbi in njegovo življenjsko zgodbo. Moram pa poudarit, da je 40-letni razvoj dializnih aparatur izjemno koristili ledvičnim pacientom: danes lažje prenašajo zdravljenje in si hitreje opomorejo.

Številnim bolnikom sem bila mentorica. Na izobraževanjih sem jih učila, kako zaživeti novo življenje z dializo. Predstavila se jim vse možnosti zdravljenja, možnost transplantacije. Pripravljala sem jih na operacijo AV fistule in na peritonealno dializo, ki jo pacienti sami izvajajo doma.

Bila sem mentorica tudi novozaposlenim sestram. Za samostojno delo na dializi je potrebno dve leti intenzivnega izobraževanja. Bila sem aktivna članica sekcije nefroloških medicinskih sester, ki je sodelovala pri pisanju standardov za področje nefrologije. Naše izkušnje in znanja sem v obliki prispevkov in posterjev prenesla na Evropske kongrese Evropskega združenja medicinskih sester za dializo, transplantacijo in nefrologijo in Evropskega združenja za oskrbo bolnikov z ledvičnimi boleznimi (EDTNA/ERCA) izven naše države. Za svoje delo sem bila nagrajena iz strani nefrološke sekcije in z znakom Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Nova Gorica.

Udeleževala sem se vseh mogočih prireditev, na katerih smo ozaveščali ljudi o ledvicah. Izvajali smo meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja.  To sta namreč dva najpomembnejša dejavnika za dobro delovanje ledvic. Če je imel kdo povišan krvni pritisk ali pa krvni sladkor, smo ga napotili k njegovemu osebnemu zdravniku. Občasno smo pregledovali tudi beljakovine v urinu. Pri tem testu smo že takoj videli, da je nekaj narobe z ledvicami. Saj vemo, da beljakovine niso dobrodošle v urinu. Ti preventivni testi so zelo pomembni, ker lahko z njimi prepoznamo človeka, ki ima probleme z ledvicami. Ledvice namreč ne bolijo, ko zbolijo.

Svoje ozaveščanje širše javnosti o ledvicah smo nadgradili leta 2009, ko smo začeli obiskovat vrtce in šole. Od takrat otroke poučujemo o tem, kako naj skrbijo za svoje ledvice. Zelo lepo so sprejeli našo akcijo Pika nogavička čuva svoja ledvička. Izobraževalne zgibanke so vsem otrokom in njihovim staršem dosegljive tudi v pediatričnih dispanzerjih.

Zdaj, ko sem zaključila svojo poklicno pot, si bom najprej odpočila. Moram se malo umiriti, ker je bilo življenje in delo res intenzivno. Nekaj bom naredila za svojo dušo. Mikajo me potovanja. Nekaj destinacij že imam v mislih. Z možem si želim s hitrim vlakom obiskati Rim, na severni del Evrope pa se bova seveda odpravila z letalom. Poskrbela bom tudi za svoje zdravje. Kolikor mi bo dopuščal čas, se bom posvetila hoji. Tudi fizičnega dela mi ne bo zmanjkalo, saj imamo doma vrt, njive in vinograd. Smo praktično samooskrbni. Moje upokojitve so se razveselile tri vnukinje, saj bom sedaj imela več časa zanje.

Sicer bom še zmeraj obiskovala vrtce, šole in stojnice, kjer bom ozaveščala ljudi o ledvicah. Pomagala bom tudi sekciji nefroloških medicinskih sester in RK Ajdovščina. Obljubim pa tudi to, da bom prišla na otvoritev prenovljenega oddelka za dializo,« nam je svojo življenjsko zgodbo razkrila diplomirana medicinska sestra na dializnem oddelku šempetrske bolnišnice Alenka Bitežnik.

Vodja oddelka za dializo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica Silvan Saksida, dr. med., spec. interne medicine, je izpostavil Alenkine vrline: »Alenka Bitežnik je bil moja dolgoletna sodelavka. Pridna in vestna oseba. Pri njej sem cenil to, da je strokovno in z izjemnim čutom pristopala k pacientom, ki so jo imeli radi. Rada se je izobraževala in rada je izobraževala druge. Mlajše sodelavke so ji zaupale, ker so vedele, da zelo dobro obvlada to, kar je delala celo življenje«

Svežo upokojenko Alenko Bitežnik je s ponosom opisala odgovorna medicinska sestra na oddelku za dializo v šempetrski bolnišnici Benedikta Lipičar-Kovšca: »Alenka Bitežnik je bila na oddelku za dializo stalno zaposlena od leta 1989. V teh 39 letih ni zgolj prihajala v službo in odhajala domov: to so bila leta nesebičnega dela, predanosti, strokovnosti in človeške topline. Do zadnjega dne je svoje poslanstvo opravljala z enako mero motiviranosti, odgovornosti in predanosti bolnikom ter stroki, kot prvi dan.

Bila je zgled mlajšim sodelavkam in nekdo, ki je svoje znanje delil brez zadržkov. Bila je mentor novozaposlenim sestram in mentorica pripravnikom in dijakom na praktičnem usposabljanju z delom (PUD). V službo ni hodila samo zato, ker je treba, ampak zato, ker ji je bilo mar. Vedno je bila pripravljena pomagati, še posebej takrat, ko nas je bilo premalo. Neštetokrat je ostala dlje, prišla prej ali pomagala izven delovnega časa. In to brez preračunavanja, brez vprašanj, kaj bo dobila v zameno in brez očitkov. Preprosto zato, ker je taka. Včasih jo sodelavke niso razumele. Morda zato, ker vse ne zmorejo ali ne želijo delati s takim srcem in takim tempom. Tudi težki trenutki so bili. Bili so dnevi, ko je bilo preveč, ko je zabolelo in ko so tekle solze. A kljub temu je znala odpustiti, iti naprej in ostati zvesta sebi ter svojemu delu.

Izobraževanje bolnikov, njihovih svojcev in novozaposlenih

• Alenka Bitežnik se je leta 1992 v okviru nadomestnega zdravljenja z dializo pričela ukvarjati z izobraževanjem bolnikov in njihovih svojcev,
• od leta 2003 je sodelovala in koordinirala še skupinska preddializna izobraževanja bolnikov s kronično ledvično boleznijo,
• na oddelku za dializo je bila zadolžena za pripravo bolnikov na operacijo – konstrukcijo arteriovenske fistule (AVF). V okviru te priprave je izobraževala bolnike o varovanju ožilja, treningu ven in poopertivnem ravnanju z AVF,
• pripravljala je dokumentacijo za operacijo AVF, 2x letno kontrolirala delovanje AVF (pretoki, anevrizme,...). Urejala je dokumentacijo vseh dializnih bolnikov na področju žilnih pristopov. V to dejavnost je uvajala nove sodelavke.

Aktivna vloga na strokovnem področju

Delovala je mnogo širše od okvirjev nadomestnega zdravljenja z dializo:

• je dolgoletna članica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. V njenem okviru je članica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Nova Gorica (DMSBZT Nova Gorica),
• aktivna je bila zlasti v strokovni sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov za področje nefrologije, dialize in transplantacije,
• v sekciji je bila nadomestna članica IO sekcije in je še vedno aktivna članica skupine za izdelavo Nacionalnih protokolov,
  
  
• na strokovnih srečanjih širom Slovenije je večkrat aktivno sodelovala s prispevki o peritonealni dializi in o preventivnem delu,
• prav tako je aktivno sodelovala pri organizaciji ter izvedbi strokovnih srečanj, ki smo jih v sodelovanju s slovenskim nefrološkim društvom organizirali v našem dializnem centru (2003, 2006, 2015, 2026). Na vseh je sodelovala tudi s strokovnimi prispevki,
• na Nefrološkem kongresu v Portorožu leta 2016 je sodelovala s posterjem »Otroci  čuvajte svoje ledvice«.  Poster je bil nagrajen kot najboljši na kongresu.
  
  
• poster je predstavila tudi na Evropskem kongresu Evropskega združenja medicinskih sester za dializo, transplantacijo in nefrologijo in Evropskega združenja za oskrbo bolnikov z ledvičnimi boleznimi  (EDTNA/ERCA) leta 2017 v Krakovem na Poljskem,
• leta 2025 je na kongresu EDTNA/ERCA  v Portu predstavila poster o Asistirani peritonealni dializi na domu,
• je soavtorica strokovnega prispevka o nadomestnem zdravljenju s peritonealno dializo, ki je objavljen v monografiji Razvoj zdravstvene nege nadomestnega zdravljenja v Sloveniji skozi zgodovino do danes 1988 – 2018, ki je bila izdana ob 30. obletnici delovanja strokovne sekcije.

Priznanja in nagrade

• leta 2014 je prejela priznanje strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov za področje nefrologije, dialize in transplantacije za dosežke na ožjem delovnem področju,
• leta 2022 je bila odlikovana s strani DMSBZT Nova Gorica.

Sodelovanje z Društvom ledvičnih bolnikov severnoprimorske regije

Alenka Bitežnik sodeluje tudi z Društvom ledvičnih bolnikov severnoprimorske regije (DLB), katerega članica je od same ustanovitve:

• v DLB vodi socialni program,
• v okviru programa BOLNIK-BOLNIKU sodeluje pri skupinskih preddializnih izobraževanjih, ki se izvajajo 2x letno,
• od leta 2009 sodeluje v programu Otroci čuvajte svoje ledvice, katerega namen je zdravstvena vzgoja predšolskih in šolskih otrok v goriški regiji. Program je nastal na pobudo DLB in letno zajeme do 6  predšolskih vzgojnih zavodov in do 30 osnovnih šol. Gre izključno za prostovoljno in neprofitno delo, s katerim se želi otroke seznaniti o zdravih navadah, ki ohranjajo delovanje ledvic,
  
  
• je soavtorica zloženke Otroci čuvajte svoje ledvice in Starši varujte ledvice svojih otrok,
• sodeluje tudi  pri dobrodelnih, preventivnih in ozaveščevalnih akcijah ob različnih svetovnih dnevih, kot so svetovni dan ledvic, mednarodnem dnevu prostovoljstva, dnevu zdravja, mednarodnem dnevu medincinskih sester, kjer na stojnicah pomaga ozaveščati ljudi o skrbi za zdravje (meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja, beljakovin v urinu). Sodelovala je tako na stojnicah v šempetrski bolnišnici kot tudi na različnih dogodkih.

Alenka Bitežnik za seboj pušča globoko sled: v ljudeh, ki jih je učila, v sodelavkah, ki so/smo rasle ob njej in predvsem v bolnikih, ki so ob njej čutili varnost, spoštovanje in toplino. Hvala za vse, kar si dala. Hvala za zgled, za srčnost in za neizmerno predanost. Želimo ti, da bo obdobje upokojitve polno miru, zdravja, veselja in časa zase. Zaslužiš si ga. Ostala boš del našega oddelka, tudi ko ne boš več vsak dan z nami.«