50 let igre in učenja kot podpora zdravljenju

06/03/2026

Učitelji in vzgojitelji bolnišnične šole in vrtca v SB Nova Gorica so z radostjo objeli Abrahama, ki jih je spomnil, da je za njimi 50 krasnih let izobraževanja otrok.

»Prvi zapisi o bolnišničnem šolstvu v Sloveniji segajo v čas po prvi svetovni vojni, ko je italijanski Rdeči križ organiziral bolnišnično šolstvo v bolnišnici Valdoltra, ki je bila takrat še pod italijansko oblastjo, vendar je s programom nadaljevala tudi v Sloveniji. Proces bolnišnične šole se je začel formalizirati leta 1951, ko so v Ljubljani zaposlili učiteljico, saj se je tamkajšnji primarij na izobraževanju v tujini navdušil nad tem konceptom. Pedagoška delavka je bila del bolnišničnega osebja in jo je bolnišnica tudi plačevala.

Leta 1959 so isto učiteljico prezaposlili iz bolnišnice na Osnovno šolo Ledina in tako je bolnišnična šola stopila pod okrilje geografsko najbližje osnovne šole, kar je standard za vse bolnišnične šole po tem, tudi za bolnišnično šolo v Šempetru,« je začetke bolnišničnega šolstva v Sloveniji opisal učitelj Aleš Čeh, ki prihaja iz osnovne šole Ivana Roba v Šempetru pri Gorici in dela na otroškem oddelku v SB Nova Gorica v okviru vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

Lepa zgodba se je v šempetrski bolnišnici pričela leta 1976

»V Šempetru pri Gorici se je bolnišnično izobraževanje pričelo leta 1976, ko se je pediatrični oddelek iz stare bolnišnica preselil v novo,« je povedal Aleš Čeh in nadaljeval z odkrivanjem lepe zgodbe z otroci: »Učiteljica Sonja Pušnar je opravila hospitacije v Ljubljani in prevzela delo z otroki. V prostor 9. nadstropja je vabila vse otroke, od predšolskih do dijakov. V naslednjem šolskem letu se je učiteljica Sonja polovično upokojila, zato je z delom nastopila Karmen Žigon, ki je prevzela dela z osnovnošolskimi učenci. Ker je bilo otrok takrat ogromno, bili so hospitalizirani brez prisotnosti staršev in so v bolnišnicah ostajali dlje, se je šolskega leta 1979/80 delo ločilo na bolnišnično šolo in vrtec, ki ga je prevzela Sonja Boltar, leta 1987 se ji je pridružila tudi Nives Velikajne, še pred tem pa je v kolektiv stopila Andreja Krumberger. Vse omenjene delavke so danes upokojene.«

Tektonski premiki niso ustavili ambicioznih bolnišničnih učiteljev in vzgojiteljev

»V zadnjih desetih letih, kar je minilo od zadnje obletnice, se je zgodilo marsikaj, naše delo pa se je v marsičem močno preoblikovalo. Hospitalizacije so se krajšale, obenem pa so sprejeli zakone, po katerih lahko v bolnišnici ob otroku biva starš do otrokovega petnajstega leta, kar je spremenilo naše potrebe, saj ima dandanes večina otrokov ob sebi starša. Prav tako je leta 2020 delo presekal izbruh koronavirusa, ki je v marsičem trajno preoblikoval bolnišnični vsakdan. Kljub temu smo se bolnišnični učitelji trudili, da je delo teklo naprej.

Naj omenim samo nekaj naših projektov in domislic: prenova in nakup novega akvarija, predstavitev oddelkov bolnišnice, sodelovanje z rdečimi noski, tačke pomagačke, obisk vzgojiteljev v gledališki obliki. Ob žlahtni 50. obletnici smo pripravili tri razstave: razstavo predmetov, fotografij dela in najlepših izdelkov učencev pediatrije v preteklih letih. Veličastni program pa so popestrili otroci vrtca Šempeter pri Gorici s plesnimi in pevskimi nastopi,« je ponosno poudaril bolnišnični učitelj Aleš Čeh.